kapusov bolhač - Phyllotreta undulata Kutschera, 1860

(Coleoptera: Chrysomelidae)

Sinonimi

Narodna imena v nekaj jezikih

Bajerjeva koda

PHYEUN

Opis

Odrasli osebek: Hrošček je velik 1,8-2,5 mm. Tipalke so 11 členaste. Čelo je v prečni črti, med očmi, zgoščeno punktirano. Zadnja stegna so odebeljena in v njih je posebni organ, ki omogoča hiter odriv in s tem skakanje bolhačev, če so ti v nevarnosti. Hrošči so sijajne, črne barve, s po eno podolžno-ledvičasto liso na vsaki pokrovki, navadno rumenkaste ali umazano bele barve. Ti lisi po videzu tvorita oklepaj. Posamezna lisa je podolžno, v sredini nekoliko zožena. Samci in samice so si zelo podobni, ločijo se le po srčastem 3 členku stopalca na sprednjih nogah, ki pri samicah ni tako izrazit. Vrsta ima v Sloveniji nekaj sorodnih vrst istega rodu, ki se med seboj le težko ločijo. Zanesljiva determinacija je mogoča le po spolnih organih.

Jajčeca: Jajčeca so eliptične oblike, velika 0,3-0,4 mm. So v glavnem bele barve in so odložena na tla v bližini stebla ali na samo steblo gostiteljske rastline. Točnih podatkov o številu jajčec ni na razpolago, predvidevajo pa, da je teh največ do 100 na samico.

Ličinka: Ličinka je bele barve, s temnejšimi, drobnimi bradavicami ob zunanjih robovih telesa. Po izgledu je podobna gosenici, vendar za razliko od te nima trebušnih nog. Ima le tri pare enostavnih oprsnih nog. Glava in kapsula predprsja sta temneje hitinizirani. Na vratnem ščitu in trebušni na strani so kratki trnasti izrastki. Ličinke se hranijo na in v koreninah gostiteljskih rastlin.

Buba: Odrasle ličinke se zabubijo v posebni kamrici v tleh, v bližini korenin. Buba je bele do rumenkaste barve, na njej so vidne zasnove vseh okončin hrošča. Strokovno jo imenujemo prosta buba.

Razširjenost in širjenje

Vrsta je postala ubikvist - s prodajo kapusnic in substrata se je razširila v vsa zmerna klimatska območja, kjer jih gojijo, sicer je avtohtona Evropska vrsta. V Evropi je med najpomembnejšimi vrstami, ki napadajo kapusnice. Ker je dober letalec, se zlahka seli na krajše razdalje, kjer najde primernejši substrat. Znani so tudi primeri migracij ob pomoči zračnih tokov, ki bolhače dvignejo na večje višine. Zaradi dobre prilagodljivosti se vrsta lahko ustali v večini krajev, kjer najde primerno hrano.

Hranilne rastline

Vrsta je oligofag na križnicah: Brassica oleracea (vse podvrste, varietete in sorte, od zelja, kolerabice, cvetače, do ohrovtov), Brassica juncea, Brassica napus (navadna ogrščica), Brassica rapa ssp. oleifera (oljna repica), Crambe abyssinica, Sinapis alba (bela gorjušica) in še mnoge druge križnice, še posebno rod Brassica. Občasno se pojavlja tudi na rodu Reseda in Tropaeolum.

Poškodbe

Tipične poškodbe bolhačev so majne, okroglaste izjede, v glavnem na zgornji strani lista, velikosti do 4 mm. Te so vidne kot luknjice skozi list, ali kot okroglaste jamice, če je list debelejši. Izjede se lahko združujejo in ob večji gostoti zajamejo večji del listne površine. Značilnost poškodb bolhačev je posamično, okroglasto izjedanje listne ploskve, ki je neenakomerno raztreseno po celotni listni površini in ni ostro omejeno z žilami. Občasno se bolhači hranijo tudi na neolesenelih steblih in listnih pecljih.

Bolhači najraje napadajo mlade, nežne rastline. Te zaradi poškodb listne ploskve, ob večji gostoti bolhačev, hitro hirajo in na koncu propadejo. Najnevarnejši so bolhači mladim kalečim in presajenim sadikam. To je od konca aprila, do začetka junija, pri vzgoji mladih kapusnic in ob vzniku oljne ogrščice in oljne repice, v avgustu in začetku septembra. V kasnejših razvojnih fazah so bolhači sicer manj nevarni, vendar pa moramo njihovo gostoto stalno spremljati in ob množičnejšem pojavu ustrezno ukrepati.

Razvojni krog

V ostankih organskih snovi v tleh, gozdni stelji, v mahovih na deblih, stelji ob živih mejah ipd. prezimijo odrasli hrošči. Ti že kmalu, čim posije prvo spomladansko sonce, pridejo iz prezimovališč. Hranijo se čez dan, na različnih križnicah. Zgodaj spomladi, ko na razpolago še ni veliko rastlin, jih najdemo na samoniklih križnicah ter na oljni ogrščici in oljni repici. V tem času lahko močno prizadenejo posevke obeh oljnic, še posebno, če so ti v bližini prezimovališč bolhačev. Kapusov bolhač se lahko hrani tudi na komaj kalečih rastlinah, še preden te vzniknejo iz tal. To sicer ni pogosto, dogaja pa se na rahlih tleh. Na to moramo biti pozorni, če sadike kapusnic vzgajamo na prostem. Po dopolnilni prehrani spomladi se bolhači parijo, nato pa samice postopoma odlagajo jajčeca. To obdobje traja od maja do junija. Embrionalni razvoj traja približno en teden, zatem pa se izležejo ličinke, ki se hranijo z objedanjem na ali v koreninah gostiteljskih rastlin. Škoda, ki jo povzročajo ličinke, je zaradi velikosti rastlin in prikritosti ličink v tleh, vizualno zunaj manj opazna in je literatura posebej ne poudarja. Glede na številčnost bolhačev pa tudi ta, še posebno na majhnih rastlinah ne more biti zanemarljiva. Zaradi prizadetosti korenin se to odraža v počasnejši in neenakomerni rasti. V odvisnosti od vlage in temperatur, ličinke odrastejo v 2-6 tednih. Zatem si v površinskem sloju tal oblikujejo komoro, v kateri se zabubijo. Novi rod bolhačev se pojavi od julija naprej. Ti se prav tako hranijo na istih gostiteljskih rastlinah, ki so v tem času že zrasle, zato je škoda zaradi hranjenja manj izrazita. Pri zelju je omejena na zunanje liste, ki ne tvorijo glave in je brez večjega gospodarskega pomena. Ta novi rod bolhačev se od avgusta do konca septembra odpravi na prezimovanje, na primerna, zavetna mesta. Kapusov bolhač ima le eno generacijo na leto. Izjemoma se dogodi, da hrošči prezimijo dvakrat. Hrošči namreč po parjenju in odlaganju jajčec večinoma poginejo.

Varstvo

Ob množičnem pojavu bolhačev, je edini učinkoviti ukrep škropljenje z insekticidi. Varstveni ukrepi, kot je biotično varstvo s paraziti in plenilci, so za bolhače premalo učinkoviti. Eden učinkovitejših agrotehničnih ukrepov je vmesna saditev kitajskega kapusa. Zaradi selektivne izbire gostiteljskih rastlin bolhačev, ki imajo najraje kitajski kapus, jih lahko uspešno privabimo na to rastlino in jih ciljno zatiramo le na njej. Pri tem se dobro obnese robna vrsta kitajskega kapusa okrog parcele, kjer pridelujemo ostale kapusnice. Tovrstne rešitve pa so odvisne tudi od tehnologije in obdobja pridelave kapusnic.

 

Za manjše nasade v biološki pridelavi je mogoče tudi prekrivanje nasada s kovertanom ali agrilom ter podobnimi mrežastimi pokrivali, vsaj v času od sajenja do obraščanja rastlin. Pri tem moramo paziti, da nam bolhači ne pridejo pod pokrivalo in da je to dobro pritrjeno na tla.

 

Bolhači so najnevarnejši mladim rastlinam, ki so nežne in imajo majhno listno površino. Take rastline bolhači najraje napadajo. Ko sadike presadimo na prosto, jih vsak dan pregledujemo na pojav bolhačev. Ti se v toplem in sončnem vremenu lahko kar naenkrat pojavijo in nam v dveh do treh dneh uničijo večino nasada. Zato je pomembno, da posevek pravočasno zavarujemo. Ker se bolhači hranijo na rastlinah in podnevi, jih ni težko zatirati. Uporabljamo v glavnem kontaktne in želodčne insekticide, katerim dodamo omočila, da se boljše oprimejo voščenega poprha kapusnic in bolhačev. Škropimo, ko je prizadete 10 % listne površine mladih rastlin, lahko že prej, če opazimo množičen pojav bolhačev. Starejših rastlin navadno ne škropimo, razen, če se pojavijo na delih, ki jih tržimo (brstični ohrovt) ali želimo preprečiti veliko številčnost prezimitve. Najprimernejši čas škropljenja je dopoldan, preden se bolhači pričnejo hraniti. Število škropljenj je odvisno od hitrosti razvoja rastlin, vremena v tem obdobju, učinkovitosti pripravka in pritiska bolhačev s sosednjih površin. Navadno zadostujejo 1-3 škropljenja. Pripravki so navedeni v modulu sredstva.

 

Besedilo: Stanislav GOMBOC, BF, Ljubljana, nov. 2000