Pinijev sprevodni prelec (pinijeva sprevodnica) - Thaumetopoea pityocampa (Denis & Schiffermüller, 1775)

Sinonimi

Narodna imena

Opis

Odrasli metulj: Samica ima premer kril 35-50 mm, samec je manjši, s premerom kril 30-40 mm. Oba imata nazobčan greben na čelu, ki je zelo izrazit. Sprednja krila so pepelnato siva, žile, rob kril in prečne linije pa temno sive. Vzorci na samičinih krilih so manj izraziti. Prečne linije pri tej vrsti niso ostro nazobčane ampak so te linije bolj tope. Zadnja krila so umazano bele barve, sivo resaste, z značilno sivorjavo pego na spodnjem delu krila. Tipalke samic so nitaste, samcev pa nazobčane. Na korenu so rumenkaste, na konici pa bolj rjave. Oba spola imata močno dlakavo oprsje. Zadek samice je debel, po obliki podoben valju, z dolgimi resami na zadnjem členku, ki se odluščijo pri odlaganju jajčec. Zaradi teže so samice tudi slabše letalke. Zadek samcev je bolj koničast in vitek. Sesalo obeh spolov je močno zakrnelo, saj se odrasli metulji ne hranijo.

Jajčeca: Jajčeca so odložena cilindrično okrog iglic, navadno na spodnjih vejah krošnje. Prekrita so z luskami, ki jih samica odlušči s konca zadka, tako da so dobro prikrita na podlagi. Zalega je sivo rjave barve, podobne barve kot veja in je navadno na sami konici veje. Zalega na veji je široka 25-40 mm in visoka okrog 5 mm ter lahko vsebuje 70-300 jajčec.

Gosenica: Odrasla gosenica je velika 38-45 mm. Kapsula glave je črna pri vseh stadijih. Telo gosenice prvega stadija je motno jabolčno zeleno. Po drugi levitvi gosenice prevzamejo končno obliko, z rdečkastimi hrbtnimi dlakami, ki povzročajo opekline na koži in izraščajo v šopih. Na vsakem segmentu izraščajo v parih, po dva šopa. Telo in dlake, ki ga pokrivajo so glede na geografski izvor dokaj različne barve. Na splošno imajo temnejše telo gosenice v hladnejših območjih, kamor spadajo tudi naši kraji. Telo teh je temno, modrosivo do črno. Dlake na bočnih delih telesa so največkrat bele, vendar variirajo vse do temno rumene. Hrbtne dlake so temnejše, navadno opečnato oranžne. Spodnji del telesa je svetlorjav do rjav. Gosenica ima 5 larvalnih stadijev.

Buba: Buba je v ovalnem svilenem kokonu, ki je rjavobele barve. Pokrita buba je dolga okrog 20 mm, rjavorumene barve, ki se kasneje spremeni v temno rdečerjavo. Na koncu topega zadka ima dva manjša kaveljčka. Gosenice se navadno zabubijo v vrhnjem sloju, v bližini mesta hranjenja.

Razširjenost in širjenje

Vrsta Th. pityocampa je razširjena v večini sredozemskih držav, vključno s severno Afriko, na tamkajšnjih iglavcih rodu Pinus, Cedrus in Larix. V odvisnosti od klimatskih razmer in rastišč gostiteljskih rastlin se pojavlja le v priobalnem pasu, v toplejših območjih pa tudi v notranjosti celine. Zunaj tega območja vrsta še ni razširjena. Vrsta je termofilna in ne prenese nizkih zimskih temperatur. V Sloveniji je omejena na Kras in Primorje. Meja razširjenosti poteka od Sabotina do roba Trnovske planote, Nanosa in preko Brkinov na Hrvaško. Pri nas vrsta nastopa sporadično in je na nekaterih območjih pogosta. Ob pogozdovanju Krasa s črnim borom so jo tudi redno zatirali, saj je v mladih nasadih povzročila veliko škode. Samice namreč najraje jajčeca odložijo na manjša drevesa, visoka do 3,5 m. Zadnjih nekaj let pri nas vrste načrtno ne zatiramo več, ker se je njena gostota ustalila znotraj sprejemljivih meja.

Hranilne rastline

Gostitelji so vse vrste rodu Pinus (Pinus nigra var. austriaca, Pinus sylvestris, Pinus laricio, Pinus pinea, Pinus halepensis, Pinus pinaster, Pinus canariensis, Pinus halepensis, Cedrus atlantica in Larix decidua. Preferenca do gostiteljev je v takem vrstnem redu, kot so navedeni. Tudi razvoj gosenic je najboljši v tem redosledu.

Poškodbe

Gosenice povzročajo resno škodo v nasadih borovcev, posebno v toplih območjih, na nizkih nadmorskih višinah. O škodah povzročajo iz večine držav, kjer vrsta nastopa. Najbolj občutljivi so mladi nasadi borovcev, na katerih eno leglo gosenic lahko požre vse iglice na drevesu in taka drevesa propadejo. Gosenice živijo v svilenem zapredku, ki je podolgovate oblike in se nahaja na veji, na zunanjem delu krošnje. V zapredku se gosenice skrivajo čez dan in v njem tudi prezimijo. Zapredki so svetli, svetlosive do bele barve, veliki 12-25 cm, navadno podolgovate oblike. Zaradi barve in velikosti so dobro vidni. Zgrajeni so iz gostih svilenih niti, ki prepletajo zunanjo vejo z nekaj stranskimi poganjki, na mladih drevesih so lahko tudi v vrhnjem delu krošnje. Zapredek je zelo kompakten in ga je težko odpreti. V zapredku je veliko iztrebkov, ki jih gosenice izločijo v času mirovanja čez dan. Ponoči gosenice prilezejo iz zapredka in se hranijo z objedanjem iglic. Najprej so obžrte iglice na veji z zapredkom, kasneje pa defoliirajo sosednje veje in pri manjših drevesih cele krošnje. V enem zapredku je okrog 100 gosenic. Če hrane zmanjka na prvem drevesu, se preselijo na drugo in si tam zgradijo nov zapredek. Vse gosenice sledijo eni niti, ki jo izloča vodilna gosenica, zato si sledijo v procesiji ena za drugo. Svileno nit izločijo tudi pri poti do hranjenja in se po njej spet vrnejo v gnezdo, zato so napadene veje prepletene s posameznimi svilenimi nitmi. Obžrte veje so lahko popolnoma gole, ali pa na njih ostanejo posamezni štrclji obžrtih iglic, ki se kasneje posušijo, zatem pa se posušijo cele veje in ob močnem napadu tudi drevo. Poškodovana drevesa ali veje si le izjemoma opomorejo in znova odženejo, zato je v nekaterih območjih vrsta zelo pomemben gozdni škodljivec.

Življenjski krog

Vrsta ima pri nas eno generacijo na leto. Metulji pri nas letajo od začetka julija do konca avgusta, z maksimumom od srede do konca julija. Čez dan počivajo prikriti na drevesih, letajo pa v večernih urah, od stemnitve naprej. Uspešno jih lahko lovimo na UV svetlobne pasti, samce pa tudi na feromonske vabe, ki vsebujejo samičin spolni feromon. Metulji se ne hranijo in živijo le 2-6 dni, v odvisnosti od temperatur in vlage. Parjenje poteka kakšno uro po zmračitvi in zatem samice odletijo na odlaganje jajčec. Odložijo jih lahko na bližnja drevesa, lahko pa tudi migrirajo do nekaj kilometrov daleč, kar je odvisno od gostote samic in razpoložljivosti hrane. Jajčeca odložijo v obliki prstana, med iglice na vrhu same veje in v zunanjem delu krošnje (glej opis jajčec). Mlade gosenice se izležejo 4-6 tednov po odložitvi jajčec in že takoj pričnejo z gradnjo gnezda. Zapredek je na začetku majhen in se povečuje z rastjo gosenic. Gosenice navadno prezimijo v četrtem razvojnem stadiju, odkloni pa so odvisni od trenutnih vremenskih razmer. Po prezimitvi nadaljujejo s prehrano takoj po otoplitvi, lahko tudi v toplih zimskih obdobjih. Zabubi se 5 razvojni stadij, čas zabubljenja pa je odvisen od razmer, v katerih odrastejo. Na vročih, prisojnih legah se to zgodi februarja, pri nas pa navadno od marca do aprila. Gosenice se zabubijo v vrhnjem sloju tal ali stelje, ki je v bližini gostitelja, to so lahko tudi skupki odpadlih iglic, redkeje se zabubijo v zapredku. Velikokrat si gosenice pred zabubljenjem v procesiji iščejo primerno mesto za zabubljenje in se potem zabubijo nedaleč ena od druge. Na vročih krajih si za zabubljenje iščejo senčne lege, na hladnih pa prisojne. Vsaka gosenica si pred zabubljenjem sprede svetlorjav kokon v katerem se zabubi. Kokoni so pogosto tudi v substratu, v katerem gojimo mlade iglavce, zato se škodljivec lahko širi tudi s sadikami. Kokone z bubami najdemo v času od maja do julija, ko se izležejo, nekateri kokoni pa lahko ostanejo tudi več let v diapavzi in se postopoma izležejo v naslednjih letih.

Varstvo

Najprimernejši varstveni ukrep je izrezovanje in sežiganje vej, na katerih so zapredki. Ta ukrep je najboljše izvesti od izleganja gosenic do zime, ko so zapredki še majhni in z njimi izrežemo le manjši del veje. To je še posebno pomembno pri manjših drevesih, kjer je kasneje zapreden cel vrh in bi z izrezanjem tega precej prizadeli drevo. Omejitve so le dostopnost zunanjega dela krošenj velikih dreves. Vendar si tudi tu lahko pomagamo s posebnimi škarjami ali žago. Pri tem delu je pomembno poskrbeti za primerno zaščitno obleko, saj odlomljene dlake gosenic povzročajo alergije na koži in s tem povezano močno srbenje. Zaradi tega je dobro zavarovati tudi oči.

Možno je tudi kemično varstvo, pri čemer je pomemben termin tretiranja. Najbolje je zatirati že mlade gosenice, vendar so ukrepi ravno tako uspešni tudi kasneje. Če tretiramo še mlado leglo, je zadovoljivo poškropiti že okolico zapredka, kjer se leglo najprej hrani, kasneje pa moramo škropiti že celo drevo, saj večje gosenice iščejo hrano dlje od zapredka. Najbolje je škropiti v večernih urah, ker se gosenice hranijo ponoči in s tem dosežemo večjo učinkovitost ukrepa. Poleg čistih sintetičnih pripravkov je učinkovita tudi uporaba biološkega pripravka na podlagi proteina iz bakterije Bacillus thuringiensis in to različni soji te bakterije.

Sami naravni sovražniki bistveno ne prispevajo k zmanjšanju populacije, saj imajo gosenice zelo dobro dodelane obrambne strategije. To je skrivanje v zapredku čez dan, toksične dlake, skupinsko premikanje ipd. Med naravnimi sovražniki so predvsem mravlje in nekaj najezdnikov. Na primorskem je med temi tudi moškatnik, ki je predstavnik brzcev.

Besedilo: Stanislav Gomboc, BF-Agronomija