Kaj je integrirano varstvo rastlin?
Kako deluje opazovalno–napovedovalna služba za varstvo rastlin?
Oprema in pripomočki službe

Slovenija je po organizaciji in delovanju opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin primerljiva z evropskimi in drugimi razvitimi državami, ki so take službe razvile kot odgovor na dve osnovni vprašanji:

- Kako doseči kompromis med donosno kmetijsko pridelavo in varovanjem okolja ?

- Kdaj in kako ubraniti pridelek pred boleznimi in škodljivci rastlin ?

Pri glavnini kmetijske pridelave se namreč uporabi kemičnih sredstev ne da povsem izogniti in kot sredina med popolnoma naravno pridelavo in skoraj industrijskim kmetijstvom se je razvila kompromisna integrirana pridelava, ki vključuje tudi integrirano varstvo rastlin.

Kaj je integrirano varstvo rastlin?

Integriranega varstva rastlin ne smemo in ne moremo enačiti z organskim pridelovanjem hrane, ki je v očeh nekaterih potrošnikov edina možnost pridelave zdrave hrane. Potrošnik mora imeti možnost izbrati med organsko pridelano hrano in hrano, pridelano z uporabo drugih tehnologij z manjšim tveganjem in manjšimi stroški. Sistem državnega nadzora pa zagotavlja, da je hrana, pridelana ob uporabi nekaterih sintetičnih snovi, enako neoporečna in zdrava.

Največ dvomov potrošnikov se poraja zaradi uporabe sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Prvo načelo integriranega varstva je, da seže po fitofarmacevtskih sredstvih šele, ko drugi ukrepi ne zadoščajo več in dovoljuje le manj strupene in hitreje razgradljive pripravke. Pred uporabo le-teh pa je pri pridelavi potrebno narediti vse, da se z drugimi ukrepi uravnava razvoj škodljivih organizmov. Za integrirano pridelavo in varstvo rastlin v njej je nujno dobro poznavanje in razumevanje sistema kmetovanja ter združitev pametnih spoznanj starih, obstoječih in novih tehnologij, saj se naravnega ravnovesja v posevkih ne da doseči samo z enostavnim zmanjšanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Integrirano varstvo rastlin temelji na delu opazovalno-napovedovalne (prognostične) službe, s pomočjo katere je mogoče učinkovito zmanjšati število preventivnih škropljenj v kmetijstvu. Na podlagi meritev in opazovanj, s katerimi služba pridobi meteorološke, biotične in druge podatke, namreč napove potrebo in ustrezen termin škropljenja proti glavnim boleznim in škodljivcem.

Kako deluje opazovalno–napovedovalna služba za varstvo rastlin?

Opazovalno-napovedovalna služba deluje v Sloveniji od leta 1954, ko se je oblikovala Protiperonosporna služba. Nazadnje se je reorganizirala v letu 1990, skupaj s tedaj preoblikovano Kmetijsko svetovalno službo pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Služba je delovala na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. list RS, št. 82/94) do leta 2006, ko sta na podlagi novega istoimenskega zakona (Uradni list RS, št. 23/2005, prečiščeno besedilo) izšla pravilnika o pogojih in nalogah opravljanja ter o oceah stritev javne službe zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 34/2006).

Opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin Slovenije predstavlja strokovno povezavo vseh, ki se pri svojem delu ukvarjajo z varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in pri tem uporabljajo mednarodno priznane metode, modele in opremo.

Sodelovanje pri prognostični službi je odprto za vse zainteresirane, ki nudijo ustrezen program dela in izpolnjujejo splošne pogoje. V njej delujejo splošni in specialistični svetovalci Kmetijske svetovalne službe, raziskovalci na inštitutih in fakultetah, uslužbenci, tehnologi in drugi.

Opazovanja se vedno začno v nasadih in posevkih, zato so posredno v službo vključeni tudi zainteresirani sadjarji, vinogradniki, hmeljarji in drugi pridelovalci. Informacije, ki o stanju posevkov in nasadov na določenem območju nastajajo v regijskih kmetijskih centrih, se zbirajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki je pristojen za objavo napovedi za splošno nevarnost pojava rastlinskih bolezni in škodljivcev v Sloveniji. Splošna napoved za Slovenijo se ob potrebi objavlja v dnevnem časopisju (Delo, Večer, Kmečki glas), Radiu Slovenija in na teletekstu.

Splošna napoved je manj natančna, kot so lokalne napovedi po regijskih centrih, saj se razvoj bolezni in škodljivcev zaradi različnih klimatskih pogojev po regijah močno razlikuje. Zato vsak regijski center lokalno obvešča uporabnike o stanju na območju na več načinov:

• sporočila na avtomatskem telefonskem odzivniku (Primorska, Štajerska, Dolenjska, Ljubljanska in Celjska regija)
• izdaja pisnih informacij naročnikom (Štajerska in Celjska regija)
• objava na lokalnih radijskih postajah in v lokalnem časopisju (Primorska, Štajerska, Dolenjska, Ljubljanska in Celjska regija)
• objava na spletnih straneh.

Oprema in pripomočki službe

Opazovalno-napovedovalna služba spremlja pojav škodljivih organizmov in napoveduje racionalne ukrepe proti njim na podlagi ustreznih meteoroloških, bioloških in drugih podatkov. Za ta namen ima služba različno strojno in programsko opremo za merjenje osnovnih meteoroloških parametrov, na podlagi katerih ugotovi verjetnost za razvoj škodljivih organizmov. Od uporabe navadnih termometrov in merilcev vlage v začetku delovanja je služba konec osemdesetih let prešla na merilne postaje Paar KMS in Metos, ki so meritve že same izpisovale in izračunavale pogoje za pojav bolezni.