ŠKROPILNICE

1.1 Ravnanje z napravami in sredstvi za kemično varstvo rastlin

1.1.1 Splošno o škropilnicah

V poljedelstvu pri razpololjivih delovnih postopkih dale prednjai kropljenje. Pri tem kropilno raztopino razprujemo v posamezne kapljice s hidravlino energijo ter s ploskovnimi prenimi obami. Kapljice, ki jih praviloma brizgamo navzdol, padajo s tenostjo na ciljno povrino. Velikost kapljic je odvisna od viine nadtlaka (visok tlak = majhne kapljice), vrste obe in velikosti izvrtine obe (velika izvrtina = velike kapljice).

1.1.2 Premišljena izbira primernih ploskovnih prenih ob

šškropilnice naj bi čim enakomerneje razdelile sredstvo za varstvo rastlin po površini. Drogovje je zato e serijsko opremljeno s ploskovnimi prenimi obami, katerih kropilni kot znaa 110 oziroma 120. Pri 50 cm razmika med obami in pri 50 cm delovne viine ter pri optimalnem kropilnem tlaku je z veino ploskovnih ob mogoe dosei dobro porazdelitev kropiva.

Zahteve glede ob predvidevajo, da volumski tok (v l/min) posameznih ob od prostorninskega toka vseh ob ne sme odstopati za ve kot 5 %. Na 10 centimetrski lebiasti preizkusni mizi se meri prena razdelitev povezanih obo Pri tem stanje tekoine v posamezni posodi ne sme odstopati za ve kot 15 % od povpreja vseh posod. Ploskovne obe danes proizvajajo iz razlinih materialov. Ti so:

• medenina

• legirano jeklo

• umetne mase

• z umetnimi masami oplaeno jekleno jedro - z umetnimi masami oplaeno keramino jedro.

Material danes ni več tako pomemben. Pri sorazmerno nizkih delovnih tlakih med 1 in 3 (4) bari, s katerimi je mogoe uporabljati sodobne obe, je stopnja obrabe e znatno zmanjana. Izjema je tu samo medenina, ker, kot je znano ni odporna proti tekoim gnojilom in jo korozija uniuje. Zato imajo prednost obe iz umetnih mas in jekla. Teavno poglavje so oznake ob za razline serije in velikosti, ki jih uporabljajo proizvajalci. Najpomembneje med njimi bomo še enkrat razložili (Tabela 1). To je posebno pomembno zato, ker lahko zaradi podobnih kodiranj prihaja do zamenjav. obe iz umetnih mas oziroma z umetno maso oplaene obe nekateri proizvajalci glede na velikost oznaujejo z barvo, zato jih je lahko ločevati med seboj. Kmet pa mora svojo napravo e ob nakupu opremiti tako, da bo obe lahko hitro zamenjal. Elementi z ve obami izgubljajo pomen v primerjavi z bajonetnimi kapami na ohiju ob z membranskim zaustavljanjem kapljanja.

Tabela: Oznake izbranih ob

obe, ki jih lahko uporabljamo pri tlakih pod 2 bara, terjajo manometer z razlenitvijo skale od 0,2 bara ali manj, zato da lahko nizki delovni tlak natanno nastavimo.

Obratovalni tlak in premer odprtine obe vplivata na velikost kapljic in na prostornino izbrizgane tekoine. im viji je tlak v sistemu, tem manji postaja premer kapljic. Vendar se pri manjih kapljicah v veji meri pojavlja nezaeleno raznaanje. V splonem lahko velja, da je kritina vrednost pri 3,0 bar. Izbira primernega ustnika obe se mora torej premiljeno izbrati po porabi vode, ki naj bi jo dosegli. Ta pa ne bi smela biti pod 200 l/ha, e samo glede na zagotovljenost uinkovanja uporabljenih sredstev za varstvo rastlin, t.j. v interesu zadostnega omoenja ciljnih povrin.

Iz tega razloga in ker podnevi skorajda nimamo brezvetrja, ob velikosti LU/XR 02 tako reko ne moremo uporabljati, ne da bi tvegali raznaanje. Tudi najmanje obe, ki je primerna za 200 l/ha (LU/XR 03), zaradi prepreevanja raznaanja ne smemo uporabljati pri hitrostih vetra nad 2 m/s. Ta relativno nizka vrednost bistveno omejuje primernost te obe v praksi. Manj nevarna glede raznaanja in v vsakem primeru bolj vsestransko uporabna je LU/XR 04. Z njeno pomojo lahko z l,5 bara obratovalnega tlaka ob hitrosti vonje 6 km/h pokropimo 218 l/ha z 2,0 bara 252 l/ha in s 3,0 konno 311 l/ha vode.

Strokovno usposobljen uporabnik bo torej s to velikostjo obe znal prilagoditi poloaj, kropilni tlak in hitrost vonje vetrovnim razmeram do najve 3 m/s hitrosti vetra in povrini rastlinskega sestoja, ki ga eli pokropiti. V zelo vetrovnih gorskih in obalnih regijah je treba preiti na ustnike ob velikosti LU/XR 05 in s tem na porabo vode 300 - 400 l/ha. Pri 1,5 bara obratovalnega tlaka proizvaja oba e srednjo velikost kapljic priblino 0,3 mm, ki jih relativno malo raznaa. To velja tudi za primerljive obe drugih proizvajalcev.

1.1.3 Polnjenje z vodo

škropilnic naj ne bi polnili neposredno iz povrinskih voda, to je z motorno rpalko. To pomeni uporabo javnih voda v smislu vodne zakonodaje, za kar je potrebno dovoljenje. Povrinske vode praviloma vsebujejo delce umazanije in peska, ki lahko pokodujejo posamezne dele škropilnice. Zaradi neposredne bliine škropilnice in vodotoka nastaja nevarnost onesnaenja vode, ki se ji je mogoe izogniti. Zaradi tehnine ali loveke napake namre lahko pride do prenapolnjenja cisterne, do iztekanja ob stojei rpalki in odprtih odtonih pipah ali do razlivanja sredstev za varstvo rastlin. Iz tega razloga so v mnogih gospodarstvih zaeli polniti škropilnice iz privatnih ali javnih napeljav za pitno vodo. Pri tem postopku pa je treba zagotoviti, da ne morejo vdreti tuje snovi v napeljavo za pitno vodo ali odtekati vanjo nazaj. Najvejo mero varnosti v tem smislu daje polnjenje preko polnilne cevi, e pritrdimo konec polnilne cevi najmanj 20 mm nad polnilno odprtino rezervoarja. Pri nekaterih preparatih pa zaradi takega naina polnjenja pride do intenzivnega nastajanja pene. Zato je v takih primerih bolj primerno polnjenje z delom prozorne cevi, ki lahko obenem slui tudi kot povezava cevi. Ta sestoji iz kosa cevi, ki je na spodnji polovici na dolini priblino 10 cm prozoren.

Slika: Izbira ob glede na hitrost vetra in odmerek kropiva:

Barve stolpcev so enake barvam ob
Tlak v obah je pri hitrosti kropljenja 6km/h
Oznaka ob je 02 do 08 XE (teejet) in LU (Lechler)

Polnjenje poljske škropilnice na njivi iz tja pripeljane cisterne za vodo je posebej priporoljiva metoda za veja gospodarstva. Tako je namre mogoe znatno skrajati as dela zaradi praznih voenj, povrinska storilnost je veja, razen tega pa tudi zmanjano tevilo voenj skozi kraj ter tevilo voenj s polno škropilnico po javnih prometnicah.

Ne glede na izbrano ali razpololjivo metodo polnjenja se mora vsak uporabnik ravnati po naelu, da naprav pri polnjenju nikoli ne smemo pustiti brez, nadzora.

1 .1 .4 Nastavitev porabe vode

Poraba vode (v l/ha) je odvisna od hitrosti vonje (v km/h) in pretoka skozi obe (v l/min). Ta pa je odvisen od velikosti ob in od obratovalnega tlaka. Ustrezne tabele ob in doziranja dajejo uporabniku koristne napotke za nastavitve, po katerih lahko v kratkem asu opravi izbiro obe in osnovno nastavitev naprave. V vsakem primeru je treba tevilke na tabeli e preveriti s poskusnim kropljenjem s isto vodo. Zato je treba cisterno poljske škropilnice napolniti z vodo do obstojee oznake ali do oznake, ki jo kmet na obeh straneh zarie sam; nato s hitrostjo vonje, ki jo je predvidel za kropljenje, ob konstantnem tevilu obratov motorja in gredi ter pri stalnem obratovalnem tlaku pokropi npr. 100 m dolgo progo na njivi. Po tem se s pomojo ponovne napolnitve cisterne do polnil ne oznake s pomojo merilne naprave izrauna, koliko vode je bilo porabljeno in izrauna porabo vode na hektar v skladu s to formulo:

e je znana tona hitrost vonje traktorja po njivi, je mogoe porabo škropilnice v litrih doloiti hitreje, e merimo pretok skozi eno obo na minuto. V ta namen vodo loeno prestrezamo npr. z vedri v trajanju ene minute, tisto, ki pritee iz ob, izraunamo s pomojo ustrezne merilne naprave volumen razkropljene tekoine in izraunamo povpreni pretok posamezne obe. Porabo tekoine na hektar potem izraunamo na podlagi naslednje formule:

Do enakega rezultata pridemo tudi z uporabo posebnega merilnega valja, ki ima poleg prostorninske skale e dodatno razpredelnico za hitrost vonje in za porabo vode in dopua brez raunanja, potem ko 30 sekund prestrezamo vodo iz obe, neposredno oditavanje porabe vode na hektar. To meritev pa je treba vekrat ponoviti na razlinih obah. im ve ob tako izmerimo, tem natanneji je rezultat.

e preprosteja, toda draja je uporaba elektronskih merilnih naprav, ki na primer v obliki tako imenovanih senzorjev merijo pretok skozi obo in hitrost vonje ter te izmerjene vrednosti ter porabo vode nenehno preraunavajo in digitalno prikaejo. Vendar je treba tudi take naprave glede natannosti prikaza kontrolirati vekrat na leto.

1.1.5 Kontrola hitrosti vonje

Za kropljenje povrin je treba izbrati hitrost vonje med 6 in 8 km/h.

Pri tem se traktorist praviloma ne more zanesti na merilnik hitrosti ali na tabele vozne hitrosti, ki jih je dobavil proizvajalec traktorja. Obraba gum in drsenje pogonskih koles lahko povzroa odstopanja, zato je treba s kompletnim traktorjem skupaj s škropilnico na njivi opraviti meritev hitrosti.

V ta namen izmerimo s pomojo metra na njivi 100 m dolgo progo in oznaimo zaetek in konec z dobro vidnimi oznaenimi palicami. Po izbiri prestave, ki omogoa vonjo med 6 in najve 8 km/h konstantno, nastavimo tevilo obratov motorja traktorja za roico za plin in pri tem upotevamo potrebno tevilo obratov gredi. Testno vonjo zanemo priblino 10 m pred zaetno toko izmerjene proge. Ko vozi mimo markirne palice, zane traktorist s toparico ali primerno rono uro meriti as in ga preneha meriti ob drugi palici. Pri tem je treba paziti, da je traktor na zaetku in na koncu merjenja asa ob vonji mimo oznaenih tok na isti viini.

V sekundah izmerjeni as lahko na naslednji nain preraunamo v kilometre na uro:

1.1.6 Prevoz sredstev za varstvo rastlin

Za prevoz sredstva za varstvo rastlin, ki je oznaeno z znakom za nevarnost, veljajo predpisi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Zakon vsebuje splone izjeme za prevoz znotraj obrata in predpise o prostih koliinah za majhne koliine, ki jih posamezni kmet praviloma ne prekorai. Pri strupenih preparatih (T+, T) (simbol mrtvaka glava) pa je ta zgornja meja e pri 50 kilogramih. Pri prevozu veje koliine je treba imeti s seboj ustrezno dokumentacijo za prevoz.

Previdnost je potrebna pri skupnem nakupu sredstev za varstvo rastlin in skupnem prevozu naroenega blaga, npr. s traktorjem in prikolico. Take velike prevoze je treba na vsak nain prepustiti trgovcu.

Tudi pri prevozu od kmetije do njive mora kmet poskrbeti za to, da ne bo prilo do pokodb in do izgubljanja sredstva. škropilnico je treba pred vsakim polnjenjem natanno pregledati, ali ni na njej pokodb, kot so npr. rezervoarji in cevi, ki ne tesnijo. Treba je preveriti tudi, ali so vsi upravljalni elementi v pravilnem poloaju.

Pri nakladanju embalae s sredstvom se mora uporabnik prepriati, da embalaa ne pua in da se ne more med vonjo prekucniti in se pokodovati. Polne embalae ne smemo voziti niti v kabini traktorja niti v prostoru za potnike osebnega avtomobila. Priporoljiv je transportni zaboj, ki je nameen na vozu za prevoz vode in se da zakleniti.

1.1.7 Izraun potrebnih koliin

Pri pripravi škropilne raztopi ne doloajo poraba tekoine, potrebna koliina sredstva za varstvo rastlin in prostornina rezervoarja škropilnice potrebni odmerek sredstva. Pri velikosti zemljia npr. 6 ha s 300 l/ha porabe tekoine je v zvezi s cisterno s prostornino 1000 l smiselno pripraviti dve polnitvi cisterne po 900 l. Potrebno koliino sredstva se izrauna na osnovi navodila za uporabo.

Pravilno doziranje sredstva na poln rezervoar dobimo za kropljenje povrin na podlagi naslednjega izrauna:

Pri pasovnem kropljenju med vrstnimi kulturami je treba razen tega upotevati irino pasu in razmik med vrstami. Razmerje se glasi:

Z zgornjo formulo za izraun koliine sredstva na en poln rezervoar dobimo za pasovno kropljenje:

1.1.8 Priprava kropilne raztopine

Za merjenje ali tehtanje potrebnih koliin sredstva smemo uporabljati samo primerne merilne naprave in posode, ki so namenjene izkljuno temu namenu. Priporoljivo je, da rezervoar škropilnice najprej do polovice napolnimo z vodo in ele nato dodamo preparate. e meamo ve preparatov, potem je treba praviloma, to pomeni, e navodila za uporabo posameznih preparatov v meanici ne vsebujejo posebnih napotkov, najprej dodati prake, nato vodne raztopi ne, nato emulzije in na koncu preostanek vode.

Pri dodajanju sredstva skozi polnilno odprtino v polnilno sito mora uporabnik na prostem upotevati mote vpliv vetra. Vreke iz vodotopne folije so praktina monost za dodajanje prakov brez praenja. e je vkljueno meanje tekoine v rezervoarju, jih lahko dodajamo neposredno v rezervoar. Vsekakor pa je treba pred zaetkom kropljenja upotevati as meanja, kot je naveden v navodilu za uporabo. Ob strani poleg rezervoarja v delovni viini prikljuene polnilne posode olajujejo varnost dodajanja sredstva in izboljujejo hitrost in enakomernost meanja sredstva za varstvo rastlin z vodo. Viinomer v polnilni posodi je smotrn in lahko uporabniku pri velikih koliinah sredstva prihrani uporabo merilne posode, ker lahko preparat dodaja neposredno iz originalnega paketa. Pri majhnih koliinah sredstev pa natannost oditavanja ne zadoa - npr., e naprava ne stoji vodoravno.

Smotrna je kombinacija polnilne posode in naprave za pranje embalae. Obnesla se je v lijaku polnil ne zapore vgrajena naprava za pranje embalae z rotirajoo pralno obo, na katero prazno embalao sredstva obrnemo na glavo in pri tem znotraj operemo. Voda, ki ostane od pranja, pride iz polnilne posode v rezervoar škropilnice in jo potem nanaamo na povrino, ki jo kropimo.

e se izjemoma zgodi, da mora pripravljena kropilna raztopi na ostati v rezervoarju škropilnice dalj asa, je treba vodo, po katerih tee tekoina, izprati. Pred kropljenjem je na vsak nain treba kropilno tekoino ve minut mono meati.

1.1.9 Zaščita uporabnika

Pri pripravljanju kropil ne raztopine uporabnik ravna z nerazredenim sredstvom za varstvo rastlin. Pri tem mora samega sebe zaititi zlasti pred kodljivimi vplivi sredstva. Vedno bi moral nositi predpisano zaitno obleko (varstvo rastlin) in univerzalne zaitne rokavice (varstvo rastlin), zato da praki ali kapljice sredstva ne morejo priti v stik z njegovo koo. Praviloma bo uporabnik nael vsaj opozoril

Izogniti se je treba vsakemu nepotrebnemu stiku s sredstvom. Zloraba lahko povzroi kodo za zdravje.

Pri sredstvih, ki so označena s simboli za nevarnost "zelo strupeno" (T +), "strupeno" (T), "manj strupeno" (Xn), "jedko" (C) ali "draee" (Xi) so vsebovana e nadaljnja standardna opozorila:

1. Pri ravnanju z nerazredenim sredstvom in z za uporabo pripravljenim sredstvom je treba nositi predpisano zaitno obleko (varstvo rastlin) in trdno obutev (npr. gumijaste kornje).
2. Pri ravnanju z nerazredenim sredstvom je treba nositi zaitne rokavice (varstvo rastlin).

Zaiščtna obleka (varstvo rastlin) in zaščitne rokavice (varstvo rastlin) morajo izpolnjevati zahteve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ustrezno oznaena zaitna oblaila prodajajo specializirane trgovine.

Za zelo strupena in strupena tekoa sredstva poleg tega sledi:

• Pri ravnanju z nerazredenim sredstvom je treba nositi gumijast predpasnik.
• Nato po potrebi najdemo e podrobneje napotke za varstvo zdravja.
• Ti so kratki, jasni in nedvoumni, kot kaejo naslednji primeri:

Za zaito oi

Pri ravnanju z nerazredenim sredstvom nosite zaitna oala po DIN 58 210 in DIN 58 211 del 3 in 4

Pri kopljenju / rokovanju s pripravljenim sredstvom nosite zaitna oala po DIN 58 210 in DIN 58 211del 3 in 4

Za zaito glave

Nosite pokrivalo iz trdnega blaga s krajci, pri kropljenju oziroma uporabi gotovega sredstva

Nosite pokrivalo s itnikom za obraz pri kropljenju oziroma rokovanju z gotovim sredstvom v zaprtih prostorih

Za zaito dihalnih poti

razlikujemo razen v posebnih situacijah pri varstvu samo e tri zaitne maske:

• polmaska za filtriranje delcev DIN 58 645-FHMP2,

• pol maska DIN 58 646-HM s filtrom za delce P2 in

• pol maska DIN 58 646-HM s kombinacijskim filtrom DIN 3181-A-P2.

Posebne zahteve za varstvo uporabnika so omejene na najpotrebneje in uporabnik jih mora brez izjeme spotovati v lastnem interesu. To velja tudi za nakup ustreznih zaitnih predmetov, ki morajo nujno ustrezati navedeni normi DIN oziroma oznaki in ki se jih dobi v specializiranih trgovinah za varstvo pri delu. Pri samem kropljenju je kot preventivni ukrep za zdravje priporoljivo, da uporabnik vozi z zaprto kabino traktorja.

1.1.10 Natančno škropljenje škropilne raztopine

Poleg tehnino neoporenega delovanja škropilnice je za natannost dela odloilnega pomena strokovno pravilno ravnanje pri praktini uporabi. Sem je treba teti tudi pripravo voznih pasov, da doseemo toen stik med eno in drugo kropljeno povrino. Prekrivanja tejemo med najbolj grobe napake in povzroajo razmetavanje s sredstvom, ki je na takih mestih za 100 % predozirano, kar lahko povzroi tudi kodo na kulturnih rastlinah oziroma morda tudi poveane ostanke sredstva v pridelku. Iste posledice ima vonja v vijugah ob obraanju z vkljuenim kropljenjem, ker kropimo v notranjem delu obraalnega kroga z drogovjem, ki se vrti na mestu in tako nanaamo mnogokratnik sredstva na enoto povrine. V tem pogledu so pogoste tudi napake pri speljevanju in ustavljanju na robu parcele. Za prepreevanje takih napak je treba na koncu njive pokropi ti preen pas in pri vseh vzdolnih vonjah pospeiti traktor najprej na izbrano vozno hitrost in vkljuiti kropilno drogovje im natanneje na notranji mejni rti tega prenega mejnega pasu.

kropilno drogovje se sme vklapljati in izklapljati samo med vonjo.

Iz tega razloga morajo biti ustrezni upravljalni elementi škropilnice v dosegu roke in vidnem obmoju traktorista.

V interesu natanne prene porazdelitve in da bi imel veter im manj povrine, je treba nastaviti kropilno drogovje ob uporabi ploskovnih prenih ob s kropilnim kotom 110/120 v razdalji 50 cm od kropljene povrine. Posebej pomembna je natanna delovna viina, ker se z vedno vejo razdaljo med obami mono poveuje nevarnost raznaanja.

S poasno vozno hitrostjo in nizko nastavitvijo viine ob prepreujemo izgube zaradi raznaanja

Iz ekolokih in ekonomskih razlogov je treba sredstva za varstvo rastlin nanaati na ciljno povrino enakomerno in brez izgub. Veje hitrosti vonje nad 6 km/h imajo ve slabih strani. Pri njih kropilno drogovje moneje niha, zato je prena in podolna porazdelitev manj natanna, skraja pa se tudi ivljenjska doba drogovja. Pri veji hitrosti vonje izgubijo kapljice, ki navpino izstopajo iz ploskovnih prenih ob, svoj navzdol usmerjeni pospeek in zrani upor jih zavre. Tako nastane znana kropilna megla. Kapljice ne prodirajo ve v rastlinski sestoj, nanje moneje vpliva gibanje zraka in dogaja se, da jih odnaa ali da izhlapevajo.

Vozna hitrost okoli 6 km/h in ploskovne obe z obratnim tlakom samo 1,0 - 2,0 bara uinkovito prepreujejo raznaanje in izgubo kropiva, ki je njegova posledica.

e pomembneje pa so vremenske razmere. Brezvetrje oziroma hitrost vetra najve 3 m/s, kot prevladuje praviloma samo v jutranjih in veernih urah, nad 40% relativne zrane vlage ter vremensko stanje brez termike oz. brez dvigajoih se zranih mas nudijo najbolje predpogoje za kropljenje z zelo malo raznaanja.

1.1.11 Škropilno okno

Sredstva za varstvo rastlin je treba uporabljati proti konkretnemu kodljivemu organizmu, varno in premiljeno. Pri tem naj bi vodja gospodarstva za vsako posamezno poljino zbral posebne izkunje, da bi po potrebi po veletnem spremljanju lahko delal tudi z zmanjanimi koliinami sredstva. V ta namen pa mora biti sposoben za presojo uspeha kropljenja. Tako imenovana kropilna okna, to so priblino deset metrov dolge nepokropljene delne povrine v enem voznem pasu, ki jih je treba jasno oznaiti z markirnimi palicami, dajejo jasno sliko o uinkovitosti in potrebnosti uporabe sredstva.

1.2 Čiščenje, vzdrževanje in kontrola škropilnice

Redno vzdrevanje je predpogoj za natanno delovanje škropilnic brez motenj.

Navodilo za uporabo proizvajalca naprave vsebuje vse ukrepe, ki jih je treba izvesti. Navodilo je treba na vsak nain upotevati.

Praviloma vsebuje navodilo vsaj naslednje napotke:

• Po vsaki uporabi je treba kontrolirati filtre sesalnih vodov, tlanih vodov in ob glede zamazanosti, po potrebi jih je treba skrtaiti v vedru z vodo.
• Cevi je treba pregledati, ali so pokodovane ali prepognjene in jih po potrebi zamenjati.
• Mazalna mesta je treba redno mazati (npr. vrtljive zglobe kropilnega drogovja, nihalno obeso in kardansko gred).
• Ob zaetku kropilne sezone in po vsaki menjavi ob je treba naravnati regulator tlaka in pretoka.
• Predtlak v zranem blailniku je treba kontrolirati in nastaviti v skladu z navodilom za uporabo (praviloma mora biti enak delovnemu nadtlaku na manometru, ki se ga uporablja pri kropljenju).
• Kontrolirati je treba stanje olja v rpalki in v skladu z navodili olje redno menjavati.
• Pri batnih rpalkah je treba paziti na pojavljanje vode v olju in po potrebi zamenjati obroke batov oziroma jih dati zamenjati.
• Membrane in ventile rpalk je treba vsaj enkrat na leto pregledati glede morebitnih pokodb, e so vidne pomanjkljivosti ali pojavi utrujenosti materiala, jih je treba preventivno zamenjati.
• Med kropljenjem je treba stalno paziti, da obe brezhibno delujejo, pokodovane oziroma zamaene ustnike ob je treba takoj zamenjati oziroma oistiti s krtao za obe.
• Pred zaetkom kropil ne sezone je treba morebitne vgrajene elektronske senzorje za pretok skozi obe in vozno hitrost oistiti v skladu z navodilom za uporabo ter napravo za prikaz umeriti.
• Pripravljeno kropilno raztopino je treba vedno takoj uporabiti, nikoli je ne smemo pustiti ve dni stati v napravi.
• Tehnini ostanek kropil ne raztopine je na vsak nain treba razrediti z izpiralno vodo in pokropiti po nepokropljenem ostanku povrine. e predvidevamo vednevne premore med kropljenji, je treba izpiranje ponoviti.
• e je druga vrsta rastline, je treba v zvezi z doloenimi preparati upotevati napotke za uporabo doloenih istilnih sredstev v navodilih za uporabo za preparat (npr. aktivno oglje, salmiak ali klorov belilni lug). istilne raztopine, ki vsebujejo ostanke sredstev za varstvo rastlin in jih ne moremo ali ne smemo pokropi ti po povrini, ki jo kropimo, je treba dostaviti na odlagalia ali zbirna mesta, ki jih predpiejo za odstranjevanje odpadkov pristojni organi.
• To zadnje velja tudi za vodo, s katero smo oprali zunanjost škropilnice.

Napotki za ienje z zgornjega seznama naj bi obenem med drugim tudi pripomogli k prepreevanju korozije kovinskih delov škropilnice, do katere lahko pride zaradi delno agresivnih sredstev za varstvo rastlin. Monost pokodb se poveuje z daljim asom uinkovanja, najbolje prepreevanje je preventiva. Zaradi dolgotrajnega ohranjanja vseh funkcij naprave je treba razen splonega vzdrevanja temu vidiku posvetiti posebno veliko pozornost zlasti pri pripravi škropilnice za zimo.

Mnogi sestavni deli škropilnic se tudi obrabljajo zaradi mehanskih obremenitev materiala. Zaradi obremenitev prihaja - najprej neopazno - do tehninih pomanjkljivosti, ki lahko negativno vplivajo na natannost pri delu in v konni posledici tudi na uspeh kropljenja. Statistika preteklih let kae, da se najpogosteje pojavljajo pomanjkljivosti npr. pri preni razporeditvi ob ali pri koliini tekoine, ki jo prerpava rpalka. Tako statistika kae na nujnost rednih kontrol škropilnic, ki so v uporabi, na ustreznih kontrolnih mestih.

Pri kmetih, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, se mora in se bo krepilo spoznanje, da je redna kontrola njihovih škropilnic, ki je obenem servis, najbolja garancija za varno in natanno kropljenje s sredstvi za varstvo rastlin in daje zato v enaki meri ekonomsko kot tudi ekoloko potrebna.

Razen tega je kontrolna plaketa reklama za strokovno usposobljene domae kmete in poudarja njihov obutek odgovornosti za visoko kvalitetna ivila.

V tem smislu se more in mora kontrolo naprav izkoristiti tudi glede na skupni trg in tako dopolniti Zakon o varstvu rastlin.