PRŠILNIKI

2.1 Priprava pršilnika

2.1.1 Pršilni parametri

Pršilni parametri se, če jih ne določata že vnaprej sama kultura in pridelovalni sistem, določajo izključno na podlagi praktične usposobljenosti. Uporabniku preostaneta zgolj določitev količine tekočine, ki jo bo razdelil na hektar površine, in izbira hitrosti vožnje. V vinogradništvu ustreza pri polni poraščenosti z list jem količina tekočine v velikosti od 400 do 800 litrov na hektar. Pri izbiri hitrosti vožnje predstavlja 7 km/h zgornjo mejo. Večje hitrosti vožnje imajo za posledico slabše vezanje aktivnih snovi in povečano nevarnost njihove izgube zaradi odnašanja škropiva, s tem pa niso več izpolnjeni pogoji za natančno škropljenje.

2.1.2 Kontrola hitrosti vožnje

Hitrost vožnje, ki jo prikazuje merilec hitrosti na traktorju, je največkrat le približna vrednost, ki glede na vrsto gum, njihovo obrabljenost in zdrs koles bolj ali manj odstopa od dejanske hitrosti vožnje. Po izbiri prestave in določitvi števila vrtljajev motorja je zato v vsakem primeru potrebna kontrola hitrosti vožnje, običajne za vinogradniška območja. Predhodno natančno označena merilna razdalja (smiselno je izbrati 100 m) s predtekom in iztekom se prevozi z nastavljenim konstantnim številom vrtljajev, ki ustreza potrebnemu številu vrtljajev kardanske gredi. Pri tem se natančno meri čas vožnje za razdaljo med obema označenima točkama. Hitrost vožnje dobimo iz zveze:

Na visečih zemljiščih se zaradi korekture vpliva drsenja določi hitrost vožnje navzdol in vožnje navzgor in uporablja od tod dobljeno srednjo vrednost.

2.1.3 Velikost šob in delovni tlak

Pršilniki so vselej pripravljeni in nastavljeni za stadij s polno poraščenostjo z list jem (100-odstotna poraba škropilne tekočine), kar pomeni, da je celoten sistem šob pripravljen in nastavljen za najtežji iztok škropil ne tekočine. Za zmanjšanje potrebnih količin škropilne tekočine v zgodnejših razvojnih fazah se nepotrebne šobe zaprejo. Pri tem dobimo iz števila odprtih šob in vrste vožnje med vrstami (vsaka vrsta / vsaka 2. vrsta) količino škropilne tekočine v % končne količine. Pri zamenjavi šob med vegetacijskim obdobjem se odmerek tekočine prilagaja z nastavitvijo tlaka.

Iz odmerka škropil ne tekočine na hektar, razdaljo med vrstami (ki tu ustreza delovni širini) in hitrosti vožnje dobimo potreben iztok tekočine iz šob po tej formuli:

Velikost šob in tlak se izbereta glede na potreben iztok tekočine iz šob pršilnika.

Primer določitve škropilnega tlaka in velikosti šob.

Pri hitrosti vožnje 5,5 kilometrov na uro in razdalji med vrstami 1,8 metra dobimo čas vožnje 61 minut / hektar. Za porabo 600 litrov tekočine na hektar mora pretok skozi šobe znaša ti 9,9 litra / minuto. Šobe izberemo s pomočjo preglednice šobo Pretok skozi šobe 9,9 litrov / minuto dosežemo s približno 10 šobami velikosti "dva"; delovni tlak je v tem primeru 8 barov.

V fazi polne poraščenosti z list jem se lahko povečani potrebi grozdnega predela po učinkovinah zadosti s kombiniranjem različnih velikosti šobo Pri tem se na spodnjih šobnih nastavkih uporablja šobe z večjim pretokom.

Preglednica šob za določitev velikosti šob in delovnega tlaka:

Zaradi obrabe šob in zmanjšanja tlaka, lahko prihaja do odstopanj dejanskega pretoka škropilne tekočine iz šob od nastavljene vrednosti. Zato je v rednih časovnih presledkih potrebna kontrola nastavitve škropilnika z meritvami pretoka šobo To lahko naredimo bodisi s cevkami (slika 17) in merilnim kozarcem ali z merjenjem razlike nivoja na rezervoarju pršilnika. Pri tem pršilnik, ki smo ga postavili na ravno podlago, napolnimo z vodo in nato najmanj :1 minute pršimo s potrebnim delovnim tlakom. Z merilno posodo nato dotočimo porabljeno količino vode.

Pretok škropilne tekočine izračunamo s tole formulo:

Če tako izmerjen pretok tekočine odstopa od nastavljene vrednosti, popravimo tlak in ga ponovno preverimo po istem postopku.

2.1.4 Nastavitev pršilnika na kraju njegove uporabe

Neposredno pred začetkom izvajanja ukrepa varstva rastlin pršilnik v vinogradu natančno nastavimo. Poraba škropil ne tekočine na hektar in število odprtih šob se določata na podlagi rastne višine listnate stene (preglednica 2). Po usmeritvi šob na listnato steno opravimo poizkusno škropljenje z vodo. Pri tem lahko popravimo naklonski kot šob.

Priporočen odmerek (l/ha) glede na razvojno stopnjo trte:

2.2 Izvedba pršilnikov

2.2.1 Polnjenje rezervoarja in dodajanje kemičnih sredstev

Pri polnjenju rezervoarja z vodo izjavne vodovodne napeljave je treba poskrbeti za varnostne ukrepe, ki preprečujejo, da bi ob morebitnem podtlaku v vodovodni napeljavi prihajalo do izsesavanja tekočine iz rezervoarja. Nekateri novejši škropilniki že imajo cevni priključek s prozornim delom cevi. Pri starejših škropilnikih se dotok vode namesti tako visoko nad rezervoarjem. da tudi pri največji napolnjenosti škropilnega rezervoarja ne pride v stik s škropilno tekočino.

Višina dodajanja škropilnega sredstva je odvisna od predvidenega odmerka, porabe kemičnih sredstev in količine vode v rezervoarju. Za preprečitev skepljenja se prašnato kemično sredstvo predhodno zamesi v posodi. Granulate in tekoče preparate lahko dodajamo neposredno preko mešalnika oziroma skozi polnilno odprtino. Posode s fitofarmacevtskimi sredstvi v celoti izpraznimo. jih operemo in uničimo. Embalažo, ki smo jo dobro očistili, lahko odstranjujemo tudi skladno s predpisi za odstranjevanje odpadkov, po potrebi pa jih lahko odloži mo tudi kot posebne odpadke na javnih zbirališčih. Po zadostno dolgem in intenzivnem mešanju škropil ne tekočine v rezervoarju lahko pričnemo s pršenjem.

2.2.2 Zaščita uporabnika

Uporabnik se mora pri delu s fitofarmacevtskimi sredstvi zaščititi pred škodljivimi vplivi, tako da ne bo prihajal v stik z uporabljanim fitofarmacevtskim sredstvom. Simboli za nevarnosti, natisnjeni na embalaži, dajejo uporabniku potrebne informacije o nevarnosti vsakokratnega preparata. pri čemer pomeni:

Simboli o nevarnosti:

(T+) = zelo strupen (T) = strupen
(C) = jedek
(Xn)=manj strupen (Xi) = dražljiv

Zaščitna obleka je še zlasti nepogrešljiva pri pripravljanju škropil ne tekočine. Poleg zaščitnih rokavic je treba nositi standardno zaščitno obleko iz mešane bombažne tkanine in primerno obutev. Za voznika traktorja je med škropljenjem priporočljivo nošenje naglavnega pokrivala s tilničnim ščitnikom. Napotke o dodatnih varnostnih ukrepih vsebujejo navodila za uporabo vsakokratnega fitofarmacevtskega sredstva.

2.2.3 Natančno pršenje

Med pršenjem je treba paziti na konstantno hitrost vožnje in konstanten tlak. Prav tako stalno kontroliramo delovanje šobo Da bomo zagotovili enakomerno porazdelitev škropilnega sredstva, vozimo skozi vsako drugo vrsto v nasprotni smeri. Če škropimo le vsako drugo vrsto, moramo smer vožnje prav tako spreminjati. Med obračanjem traktorja škropljenje pravočasno prekinemo z aktiviranjem centralnega ventila (ne kardanske gredi!).

Z upoštevanjem vremenskih razmer lahko izhlapevanje in odnašanje kapljic škropiva preprečujemo.

Veter pospešuje odnašanje kapljic škropiva!

Pri hitrostih vetra >3 m/s uporabljamo le postopke z majhnim odnašanjem kapljic škropiva (npr. reciklažne naprave).

Visoka temperatura in nizka zračna vlažnost pospešujeta izhlapevanje!

Pri temperaturah >25°C ne smemo pršiti.

Hitrost vetra lahko ocenimo glede na premikanje drevesnega listja. Za hitrosti vetra do 3 ml s gre takrat, ko listje šelesti; pri hitrostih vetra od 3 do 5 m/s pa se premikajo že tudi drobne veje; premikanje debelejših vej pomeni hitrost vetra nad 5 m/s. Za natančnejše ugotavljanje hitrosti vetra je priporočljiva uporaba ročnega anemometra. Zgodnje jutranje in večerne ure načeloma ponujajo najugodnejše pogoje za pršenje. Poleg manjše nevarnosti odnašanja kapljic škropiva zaradi šibkega vetra je zaradi nižje temperature in večje zračne vlažnosti nižja tudi stopnja izhlapevanja.

2.2.4 Preprečevanje priprave prevelikih količin škropil ne brozge

Da bomo preprečili pripravo prevelike količine škropilne brozge, natančno izračunamo in izmerimo zadnje polnjenje rezervoarja. Za izračun potrebne količine škropilne tekočine za določeno preostalo škropilno površino ravnamo tako:

potrebna količina škropilne tekočine za preostalo škropilno površino = ob vsakokratnem terminu škropljenja porabljena količina škropilne tekočine v l/ha x velikost preostale škropil ne površine v ha

ALI

potrebna količina škropil ne tekočine za preostalo škropilno površino = (ob vsakokratnem terminu škropljenja porabljena količina škropil ne tekočine v l/ha x razdalja med vrstami oz. delovna širina v m x preostala vozna razdalja v m (število preostalih vrst x dolžina vrste) / 10000

Pri določanju količine škropilne tekočine za preostalo površino so nam v dragoceno pomoč tudi tabele za polnjenje rezervoarjev, ki so v zadnjem času sestavni del navodil za uporabo.

Po končanju škropljenja pršilnik izpraznimo do tehnično neizogibnega ostanka. Z dodatkom pralne vode razredčimo ostanek škropiva v rezervoarju in ga poškropimo po vinogradu. S ponovitvijo tega postopka pršilnik dobro očistimo, kar je še zlasti priporočljivo pri večdnevnih delovnih premorih.

2.3 Vzdrževanje pršilnikov in njihova kontrola

Redno vzdrževanje in čiščenje zagotavljata brezhibno in dolgotrajno delovanje naprav za varstvo rastlin. Temeljni pogoj pri tem je, da med posameznimi škropljenji škropiIna tekočina ne ostane v pršilniku. Po večkratnem pranju in škropljenju preostanka škropiva, pomešanega s čistilno vodo, po vinogradu, se odstranijo šobe, filtri in drugi deli, ki pridejo v stik s škropivom, in temeljito očistijo (uporaba zaščitnih rokavic!).Tekoča vzdrževalna dela obsegajo kontrolo

• pregibov in morebitnih poškodb na vodih,
• predtlaka v veterniku črpalke,
• tesnjenja črpalke.

Po vsaki sezoni je priporočljiva kontrola membran črpalke in veternika. Redne kontrole gladine olja in oskrba mazalnih mest skladno z navodili za uporabo naprave so tako kot pri vseh drugih strojih razumljivi sama po sebi.

Dodatno jamstvo za brezhibno delovanje je tudi redno opravljanje kontrol naprave v za to pooblaščenim strokovnem obratu.

2.4 Oprema pršilnikov

Osnovni pogoj za natančno in okolju prijazno škropljenje je poleg uporabnikove strokovne usposobljenosti tudi ustrezna škropilna naprava. Po zakonu o varstvu rastlin se lahko dajejo v promet le naprave, ki pri svoji strokovni uporabi in uporabi v namen, za katerega so predvidene, ne povzročajo škodljivih posledic za zdravje ljudi in živali, za podtalnico in naravno ravnovesje in pri čemer je mogoče te škodljive posledice skladno s stanjem razvoja tehnike preprečevati.

2.4.1 Osnovna oprema

Fitofarmacevtska sredstva se danes v vinogradništvu škropijo praviloma s postopkom pršenja, torej s pomočjo nosilnega zračnega toka. Splošno poenotenje pridelovalnih sistemov, ki je bilo doseženo v interesu splošne mehanizacije, omogoča utrditev zahtev glede opreme naprav in dimenzioniranja sestavnih elementov v sorazmerno ozkem okviru. Poleg obveznih podrobnosti glede opreme, kot so črpalka, regulator tlaka, manometer in podobno, se zdaj k osnovni opremi prištevajo tudi drugi sestavni elementi. Sem štejejo tudi centralni zaporni ventil, naprava za preprečevanja kapljanja in dodaten filtrirni sistem s čistilno napravo, ki omogoča hitro in enostavno čiščenje.

Za ustvarjanje tlaka pri vinogradniških pršilnikih so primerne tako batne kot tudi membranske črpalke, pri čemer imajo sodobni pršilniki črpalke s sorazmerno majhno močjo. Pretok črpalke mora biti prilagojen količini škropiva in prostornini rezervoarja. Ostanek prostorninskega toka mora dosegati zadostni mešalni učinek v rezervoarju. Največji delovni tlak 20 barov v celoti izpolnjuje zahteve, ki veljajo za postopek pršenja. Če se napravo uporablja tudi za škropljenje s cevjo ali v povezavi s krmiljenim pršilnikom, mora biti največji delovni tlak med 40 in 60 barov.

Vetrila so praviloma opremljena z 2 x 5 šobnimi venci. Črpan zrak, potreben v vinogradništvu, je v odvisnosti od razdalje med vrstami med 20000 in 30000 m³/h. Največja dopustna hitrost zraka v 60-centimetrski oddaljenosti od sredine naprave je 30 m/s.

2.4.2 Razširjena oprema

Zaradi čim natančnejšega pršenja, preproste uporabe in boljše zaščite uporabnika se naprave nove generacije ponujajo z razširjenim programom opreme, ki med drugim obsega:

• posebno obliko rezervoarja za minimiziranje ostanka škropiva,
• rezervoar s svežo vodo za pranje rezervoarja škropilne tekočine in sistema za čiščenje pri napolnjenem rezervoarju s škropilno brozgo,
• poseben rezervoar za vodo za umivanje rok,
• polnilni injektor za dodajanje kemičnih sredstev v rezervoar,
• razširjeno strežno armaturo z dalj inskim upravljanjem, elektromotorno regulacijo tlaka, dozirnik in regulacijsko avtomatiko za prilagajanje odmerka škropiva hitrosti vožnje.

Poleg tega so nove priprežne naprave zaradi čim večjega varovanja tal opremljene s pnevmatikami z nizkim prečnim profilom.

2.4.3 Razprševalni sistemi

Za opremljanje pršilnikov se morajo uporabljati izključno keramične šobe. Stožčaste šobe z vgrajenimi vrtinčnimi vložki proizvajajo zadosti ozek spekter kapljic z velikostmi, primernimi za dobro vezanje škropiva na rastline. Odvisno od konstrukcije puhala in procesne tehnike so primerne tudi šobe s pI os kim curkom in majhnim kotom škropljenja (60 do 80 stopinj).

2.4.4 Konstrukcije puhal

Ker je kakovost razporeditve aktivnih snovi škropiva bistveno odvisna od konstrukcije puhala, postajajo alternativne rešitve čedalje pomembnejše. Kot nadgradnja običajnega aksialnega puhala se je v praksi zelo dobro uveljavilo puhalo s poševno usmerjenim zračnim tokom. Pri tem konceptu puhala se zrak vsesava s sprednje strani in po vodilu zraka poševno izpihava na zadnjo stran. Ta koncept ponuja poleg usmerjenega vodenja zračnega toka tudi ugodnejše pogoje za izboljšanje simetrije zračnega toka. Z zmanjševanjem izpusta kemičnih sredstev preko območja vrhov rastlin in z boljšim porazdeljevanjem kemičnih sredstev poševno, omogoča puhal o učinkovitejšo in okolju prijaznejšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Dodatna prednost v primerjavi s konvencionalnim aksialnim puhalom je tudi v bistveno manjši uporabnikovi obremenitvi.

Radialno puhalo je v zadnjem času vedno bolj prisotno na trgu. Vendar pa je treba ta konstrukcijski tip puhala zaradi velike hitrosti zraka in majhnega zračnega toka iz okoljsko-higienskih razlogov obravnavati z nekaterimi pridržki. Uporaba tega konstrukcijskega tipa puhala je namreč sprejemljiva le v povezavi z usmerjenim vodenjem zračnega toka.

Tangencialno puhalo, ki se z vidika tehnike zračnega toka bistveno razlikuje od drugih konstrukcijskih tipov puhal, postavlja nova merila v tehniki škropljenja. Navpično postavljeni rotor proizvaja vodoravno usmerjeni zračni tok, ki je v zgornjem območju ostro omejen. Ker ni vzvratno usmerjene zračne tokovne sestavine, komajda prihaja do izpusta kemičnih sredstev nad območjem vrhov rastlin. Z dvema ventilatorskima enotama opremljena naprava dosega na obeh straneh absolutno simetrične tokovne razmere. Z vrtenjem ventilatorske enote okoli navpične osi se lahko nastavi smer zračnega toka, ki ustreza vsakokratnim razmeram uporabe in s tem zagotavlja pogoje za optimalno porazdeljevanje kemičnih sredstev. Poleg tega se dosega tudi izboljšanje nanosa, zmanjšanje izgub kemičnih sredstev in zmanjšanje obremenitve uporabnika naprave. Bistvena prednost tehnike prečnega toka je njena posebna primernost za kombiniranje z dvostopenjsko ali reciklažno tehniko, ki omogoča varčno in okolju prijazno pršenje v smislu integriranega varstva rastlin.

2.4.5 Dvostopenjska tehnika škropljenja

Pri dvostopenjski tehniki škropljenja se določena kemična sredstva, kot so botricidi ali insekticidi, usmerjeno pršijo v območje grozdov, medtem ko se zgornja območja listnate stene pršijo zgolj s fungicidi proti pepelovki in/ali peronospori. Dvoprostorski pršilnik ima predeljen rezervoar, v katerem se lahko pripravita dve različni škropil ni tekočini, ki se preko dveh ločenih krogotokov dovajata sklopom šobo Individualno škropljenje različnih ciljnih mest omogoča 40 do 60-odstotne prihranke preparatov. Ker se zgornja območja listnate stene ne škropijo z insekticidi, je tu zagotovljeno preživetje koristnih organizmov in živali.

2.4.6 Reciklažna tehnika

Drugo možnost varčevanja s kemičnimi sredstvi predstavlja reciklažna tehnika. Pri tem se škropilno tekočino, ki se ne veže na ciljno površino, prestreza in dovaja nazaj v rezervoar škropiva.

Najenostavnejšo možnost recikliranja ponuja tunelsko pršenje, torej pršenje brez zračnega toka, ki ga proizvaja puhalo. Pršilni tuneli so s treh strani obdani z listnato steno in na vrhu vinske trte zatesnjeni s ponjavo iz umetne snovi.

Škropilna tekočina, ki jo prestrezajo stene tunela, se z injektorsko črpalko dovaja nazaj v rezervoar. Med enim prehodom se hkrati pršita dve vrsti.

Uporabo reciklažne tehnike v povezavi z nosilnim zračnim tokom omogočajo lovilci kapljic, pri čemer pridejo za osnovno napravo v poštev predvsem priprežni pršilniki z ustrezno medkolesno razdaljo. Tudi tu se razpršene kapljice, ki se ne primejo na ciljno površino, s pomočjo glavnega zračnega toka ločujejo s hrbtne strani listnate stene in dovajajo nazaj v rezervoar. Pri reflektorskem reciklažnem postopku pršilni curek pada za listnato steno na izbočeno prestrezno površino. Večje kapljice škropiva se izločajo na reflektorski steni in dovajajo nazaj v rezervoar. Drobne kapljice pa se s preusmerjenim zračnim tokom ponovno usmerijo na trto.

Z vidika reciklažnega deleža med omenjenimi postopki skorajda ni razlik. Letno povprečje uporabe reciklaž se giblje med 30 in 50 odstotki. Reciklažna tehnika pripomore k zmanjšanju izgub zaradi odnašanja ali kapljanja škropiva, manjši porabi fitofarmacevtskih sredstev in minimalnem obremenjevanju okolja.