SIVA BRESKOVA UŠ - MYZUS PERSICAE  (Sulzer)

Homoptera, Aphididae

OPIS

Krilate uši, ki dosežejo med 1,9 in 3,3 mm, imajo črno glavo, zelen zadek s črnimi zaplatami, črno oprsje in dva para dolgih prosojnih kril, od katerih sta krili v prvem paru precej večji. Nekrilate oblike so manjše (okrog 2 mm), svetlo zelene. Cevčici na zadku (siphonae) in repek (cauda) so krajši kot pri krilatih oblikah. Sifona sta temna in nista vzporedna, ampak s konicami nekoliko nagnjena drug proti drugemu. Na čelu med tipalkama imajo značilni grbici. Tipalke so dolge približno toliko kot telo.

Jajčeca: Svetleče črna jajčeca najdemo na vejah zimskih gostiteljev.

Ličinke: Svetlo rumenozelene, s tremi temnejšimi črtami na zadku.

Imagi: Nekrilate oblike so zelene do svetlo rumene, krilate so zelene z črnimi ali temnejšimi znamenji na zadku. Odrasla samica odloži približno 50 jajčec.

Razširjenost

Najdemo jo lahko povsod, še zlasti na območjih, kjer gojijo breskve, ker so te škodljivčevi najpomembnejši zimski gostitelji.

Gostitelji

Je polifagna vrsta, saj naseljuje prek 400 rastlinskih vrst. Je pomembna prenašalka virusov na rastlinah, ki pripadajo prek 30 družinam, med njimi najbolj na krompirju, sladkorni pesi, paradižniku, papriki, jajčevcu, špinači, solati, kapusnicah (brokoli, zelje, ohrovt, cvetača), grahu, fižolu, bobu, korenju, špargljih, sadnem drevju in mnogih drugih vrstah. Napada tudi številne okrasne rastline, npr. nageljne, krizanteme, poinsettia in vrtnice. V rastlinjakih je vrsta najbolj škodljiva na kumarah, papriki in solati.

Škoda

Neposredno škodi gostiteljem s sesanjem sokov na listih. To povzroči vodni stres napadenih rastlin, v primeru, da v okolju primanjkuje vode. Ušja slina je toksična za rastline in posledica vdora ustnega aparata v tkivo je pojav nekrotičnih peg. Napadeni listi izgubijo zeleno barvo in deformirajo. Na medeni rosi, ki vsebuje veliko sladkorja, se naseljujejo glivice sajavosti.

Najbolj pa je škodljiva posredno, saj prenaša prek 180 vrst virusov, med katerimi so najpomembnejši tisti, ki zmanjšujejo kakovost in količino krompirjevih gomoljev. Vrsta lahko prenaša perzistentne in neperzistentne viruse. Pri prvi obliki zadostuje že en stik žuželke z virusno rastlino, da ostane vironosna celo življenje. Drugo obliko virusa lahko uš prenese šele po nekajurnem hranjenju na okuženi rastlini.

Osebki so enakomerno razporejeni po listu. Prehranjuje se s sesanjem rastlinskih sokov. Na kapusnicah se uš najraje zadržuje na notranji strani starejših listov, v glavah jo najdemo redkokdaj. Sicer pa jo najdemo tudi na sadikah, mladih rastlinah in nižjih listih starejših rastlin. Zlasti na solati, kjer najprej naseli nižjeležeče liste, nato pa se seli navzgor, lahko povzroči precej gospodarske škode. Sadike solate in kapusnic so lahko ob napadu tega škodljivca precej prizadete. Na starejših rastlinah lahko toleriramo manjšo številčnost vrste in le zavržemo zunanje liste. Številčnejše populacije lahko preprečijo tvorbo glav solate. Na starejših rastlinah kapusnic je škodljiva le redkokdaj.

Razvojni krog

Če prezimi z zimskimi jajčeci na breskvah, redkeje pa na slivah, češnjah in marelicah, ima vrsta popoln razvojni krog, torej vsebuje ta tudi spolne oblike. Uši z nepopolnim razvojnim krogom prezimijo kot odrasle samice v rastlinjakih, v kleteh na vrtninah ali v toplejših območjih na prostem. Te rojevajo le žive samice. Nekrilate oblike prenesejo temperaturo okolja do -12 ^oC. Prva oblika je pri nas pogostejša. Tople in suhe pomladi vplivajo na hitrejši pojav uši temeljic na zimskih gostiteljih, te pa dajo prve kolonije nekrilatih uši. Let iz breskev na letne gostitelje je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer. Če so dnevi sončni, topli in suhi, zračni tlak pa visok se let začne prej. Pri srednji dnevni temperaturi med 18 in 20 ^oC traja razvoj enega rodu od 10 do 12 dni. Na letnih gostiteljih se razmnožujejo vso rastno dobo, jeseni pa se pojavi spolna generacija. Po kopulaciji odloži samica na zimskem gostitelju eno zimsko jajčece.

Povprečna življenjska doba uši v toplejših območjih in rastlinjakih (od rojstva ličinke do smrti imaga) je okrog 18 dni, v hladnejših območjih pa tudi do 50 dni.

Populacije so najštevilčnejše ob zadostni vlagi, najmanj številčne pa so v vročih, suhih okoljih.

VARSTVO

V območjih pridelovanja semenskega krompirja načrtno spremljajo pojav listnih uši z različnimi metodami. Znana je uporaba rumenih posod, v katere nalijemo vodo. V uporabi so tudi posebni sesalniki (prenosni ali stalni), s katerimi vsesavajo žuželke iz krompirja. V Sloveniji sloni monitoring listnih uši s stalnimi sesalniki na dveh aktafidih, ki sta v Šenčurju in na Ptuju. Krilate uši lahko lovimo tudi z rumenimi lepljivimi ploščami.

Ker so zastopane tako na gojenih rastlinah kot plevelih, je za varstvo »novih« posevkov pomembna odstranitev ostankov predhodnih posevkov in plevelov.

Škodljivec je znan po razvitju odpornosti na nekatere insekticide, zato jih je potrebno testirati na lokalne populacije, preden se odločimo za njihovo širšo uporabo.

Besedilo: Stanislav Trdan, BF - Agronomija