V Sloveniji je do danes evidentiranih 594 vrst listnih zavrtačev (Maček, 1999). Največ jih spada med metulje (298), sledijo dvokrilci  (246), hrošči (30) in kožokrilci (20). Pri metuljih sta pri nas najpomembnejši 2 družini listnih zavrtačev, to sta Gracillariidae (93 vrst) in Nepticulidae (87 vrst). V prvo spadata tudi kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella Deschka & Dimić, 1986) in platanov listni zavrtač (Phyllonorycter (Lithocolletis) platani (Staudinger, 1870)).

Družina Gracillariidae je v Evropi zastopana z 215 vrstami. Večina vrst je monofagnih ali oligofagnih. Med hranilnimi rastlinami prednjačijo drevesne vrste, predvsem listavci, med zelmi pa metuljnice. To je družina majhnih metuljčkov, s premerom kril 5-12 mm, zato jih nepoznavalci le težko opazijo. Krila so enobarvna ali pisana, s prečnimi vzorci, ki imajo metalno svetleče proge. Metulji so aktivni v zgodnjih večernih urah, vendar to ni splošno pravilo. Živijo le 1-5 dni. Navadno imajo več kot eno generacijo na leto, kar je v soodvisnosti s klimatskim območjem, v katerem živijo. Jajčeca odlagajo na površino substrata. Gosenice živijo v listih ali steblih, kjer izjedajo notranjost tkiva, so listni zavrtači (minerji). Grizalo je prilagojeno načinu življenja in se pri posameznih razvojnih stadijih lako močno razlikuje. V glavnem pa je sploščeno in podaljšano naprej. Večina vrst, tudi kostanjev in platanov listni zavrtač, ves ciklus gosenice preživita v izvrtini lista. Nekatere vrste so zavrtači le v zgodnjih razvojnih stadijih, dorasle gosenice pa se hranijo zunaj lista. Zabubijo se v svilenem kokonu v sami izvrtini, med razpokami v lubju ali v tleh.

Centri razširjenosti rodu Cameraria so na Srednjem in Bližnjem Vzhodu ter v Ameriki. Precej vrst so v zadnjem času odkrili tudi v Aziji. Gosenice tega rodu živijo na hrastih, orehih, vrbah, kostanjih in metuljnicah.

Kostanjev listni zavrtač je bil odkrit v okolici Ohridskega jezera, v Makedoniji, l. 1984. Odkrit je naključno, ob prvem množičnem pojavu na divjem kostanju. Pravo presenečenje za specialiste je bila ugotovitev, da vrsta še ni opisana. Poimenovana je bila l. 1986, kot Cameraria ohridella, od avstrijskega in takratnega jugoslovanskega specialista. Vendar sam opis vrsti še ni prinesel slave, znana je postala s hitrim in množičnim širjenjem na divjem kostanju, ki je znano okrasno drevo.

Ekspanzija vrste iz centra prvotne razširjenosti je bila hitra in nenadejana. Leta 1989 so vrsto ugotovili v Zagrebu in v Linzu v Avstriji. Na Hrvaškem je do l. 1994 napredovala v vse dele države. V Avstriji je napredovala počasneje, o splošni razširjenosti poročajo šele l. 1995-1996. Leta 1992 je prvič registrirana na Madžarskem in v severni Italiji. Leta 1993 napreduje na Bavarsko v Nemčiji, na Slovaško in Češko. Vrsta je razširjena tudi na večjem delu Balkana, vendar o napredovanju v teh državah ni literaturnih virov.

V Sloveniji je prvič evidentirana l. 1994 in sicer na območju Ormoža in Novega Mesta. Že tega leta je bil napad na listih divjega kostanja srednje intenziven, iz česar sklepamo, da je v Slovenijo napredovala že l. 1993. Na Goriško in Koprsko je prišla iz Italijanske smeri l. 1995. Iz teh centrov je postopoma napredovala v vse dele Slovenije, z okrog 40 km/leto. L. 1997 smo jo evidentirali v večini slovenskih krajev, l. 1998 pa je bila splošno razširjena, tudi v najbolj izoliranih območjih. Bistveno vlogo pri širjenju vrste so imela prometna sredstva (osebni, tovorni iz železniški promet). Metuljčki so zaradi majnosti neopazni sopotniki, ki jih kot turisti nevede uvozimo. Zato lahko ob globalizaciji družbe pričakujemo še večje probleme, kot je kostanjev listni zavrtač.

Vrsta je monofagna na Aesculus hippocastanum, vendar so jo na Madžarskem našli tudi na dveh sorodnikih (Aesculus x carnea in Aesculus pavia). Jajčeca odlaga na zgornjo stran lista, ob listne žile. Ena samica odloži okrog 20 jajčec. Mlade gosenice se ob žili zavrtajo v list. Prvi stadij se hrani s celičnim sokom, nadaljnji pa izjedajo palisadni parenhim. Skupaj je 6 larvalnih stadijev, od teh je eden mirujoči. Zadnji stadij gosenice si v listu naredi svileni zapredek, v katerem se zabubi. V stadiju bube vrsta tudi prezimi. V Srednji Evropi poročajo o treh generacijah na leto in občasno še o delni četrti v toplejših predelih. Prva generacija izleti od konca aprila naprej iz odpadlega listja, druga v juniju in juliju ter tretja v septembru. Metuljčki so slabi letalci in se širijo pasivno z vetrom in odpadlim listjem, eden od pomembnih dejavnikov je tudi promet. Prve poškodbe na listih opazimo od srede maja naprej. Gosenice druge generacije lahko izjejo že do 70 % listne ploskve in povzročijo odpadanje listja. Površina ene izvrtine je 3-3,5 cm², na enem enostavnem listu pa so našteli do 130 izvrtin. Ob tako veliki gostoti izvrtin je velika tudi smrtnost gosenic, saj jim zmanjka hrane. Kostanjev listni zavrtač se najbolje razvija na vitalnih drevesih z dobro razvitimi listi in zračno krošnjo. Oslabela drevesa so splošno manj napadena, kar se kaže tudi v alternaciji napada na istih drevesih. Vsako drugo leto je na teh napad manjši, ker so manj vitalna in imajo slabše prehranjene liste ipd.

Rod Phyllonorycter je po številu vrst najobsežnejši rod te družine. Večina vrst je monofagnih na listavcih in zeleh. Veliko vrst se pojavlja tudi na okrasnem in sadnem drevju. Zaradi koncentracije monofagnih nasadov se je pomen teh vrst v zadnjih desetletjih močno povečal, z globalizacijo prometnih poti pa so mnoge vrste danes kozmopolitske.

Platanov listni zavrtač je "monofagna" vrsta na Platanus orientalis in Platanus acerifolia. Izvira iz Male Azije, od koder se je s platano razširila v Južno Evropo. Na te predele je bila omejena vse do 20. stoletja, potem pa se je s pridelavo platan razširila v Francijo in kasneje v več smereh po vsej Evropi, še posebej po letu 1950 (v Angliji šele po l. 1980, v Ukrajini je prvič ugotovljena l. 1988). Ni je le v skrajnih severnih predelih, kjer ne uspeva niti platana. V Angliji, kjer so širjenje natančneje opazovali, so ugotovili, da je po naravni poti napredovala 8,6 km na leto.

Gosenice izjedajo platanine liste, kjer na spodnji strani lista izjejo podolgovate vrečaste izvrtine. Izvrtino s spodnje strani zapira le povrhnjica lista, zato je tam prosojna in nekoliko zgubana. Gubanje nastane zaradi prepletenosti svilenih niti, ki jih pritrdi gosenica v izvrtini, kar preprečuje normalno rast lista, zato se ta naguba, v smeri listnih žil. Izvrtine so navadno omejene z glavnimi listnimi žilami. Ker je listni palisadni parenhim manj poškodovan, je list z zgornje strani normalno zelen. Gosenica vse življenje preživi v listu in se navadno tam tudi zabubi. Izjemoma se nekatere gosenice zabubijo v razpokah lubja. V Srednji Evropi ima vrsta 2 generaciji, na bližnjem vzhodu 4, na severu Nemčije pa 1-2. Pri nas prezimijo v glavnem  bube, redko odrasle gosenice. Metulji prezimelih bub se izležejo v maju in juniju, metulji druge generacije pa letajo od srede julija do konca avgusta. Jajčeca ta vrsta odlaga na spodnjo stran lista. Napad prve generacije je v glavnem omejen na spodnji del krošnje, druga generacija pa napade višje dele krošnje. V Sloveniji je vrsta razširjena povsod, kjer uspeva platana. Intenzivnost napada na listih iz leta v leto niha, vendar so množičnejši pojavi le redki, še posebej od kar se je k nam razširila čipkarka. Ta je namreč zelo pomemben konkurent v prehrani platanovega zavrtača.