FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
BIOLOGIJA, EKOLOGIJA TER ZATIRANJE PLATANOVE ČIPKARKE (CORYTHUCA CILIATA SAY)
Maja JURC
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83 1001 - Ljubljana

Platanovo čipkarko (Corythuca ciliata Say) uvrščamo v red stenic (Hemiptera) in družino mrežastih stenic (Tingidae). Američani ji rečejo Sycamore lace bug, Nemci die Platanen-Netzwanze, Francozi tigre du platane, Hrvati mrežasta stjenica platane. C. ciliata je avtohtona v Severni Ameriki, v Evropi so jo prvič odkrili v Italiji v Padovi leta 1964. Menijo, da so jo iz Amerike zanesli v Evropo prek pristanišča Genova, od koder se je širila približno 70 km/leto proti vzhodu. Leta 1970 sta zagrebška entomologa M. Maceljski in I. Balarin odkrila to, za favno nekdanje Jugoslavije novo vrsto mrežastih stenic, v Zagrebu in leta 1972 na Reki. V Sloveniji platanovo čipkarko opažamo od leta 1972 na drevesih rodu Platanus. V Srbiji je zabeležena leta 1974, v Franciji leta 1975, na Madžarskem 1976, v Avstriji 1982, v južnih območjih Nemčije 1987, v Španiji pa leta 1991.

Gostitelji

Platanova čipkarka je v domovini razširjena v arealu ameriške platane, v vzhodnem delu Amerike, vzhodno od Great Plains, razen Minnesote. V domovini se pojavlja tudi na drugih gostiteljih kot so vrste rodu Fraxinus ter na navadnem oreškarju (Carya ovata /Mill./ K. Koch). V novi domovini se pojavlja na ameriški platani (Platanus occidentalis L.), javorolistni platani (P. x hispanica Muench.), v manjši meri pa tudi na vzhodni platani (P. orientalis L.).

Bionomija

Imago je dolg manj kot 4 mm, telo na zgornji strani prekrivajo sivosrebrna, prozorna krila in izrastki oprsja, ki spominjajo na mrežo ali čipko (slovensko ime vrste in družine!). Na ovratniku ima mrežast mehur hruškaste oblike, ki zakriva glavo. Roji konec aprila ali v začetku maja, v ugodnih vremenskih razmerah je aktivna do decembra. Samice odlagajo jajčeca prve generacije na liste že po enem tednu rojenja, druge generacije konec junija in v začetku julija, tretje pa, v ugodnih vremenskih razmerah, avgusta ali septembra. Spodnja stran listov je polna temnih ličink in njihovih levov ter majhnih črnih pikic – iztrebkov stenic. Prezimujejo kot imagi pod lubjem gostitelja. Odrasli osebki sesajo rastlinske sokove iz listov gostitelja kar povzroča izgubo klorofila - listi porumenijo predvsem pri glavni listni žili in pri listnem peclju, pri močnejšem napadu se sušijo in odpadajo. Po ponavljajočih se napadih gostitelj slabi. V Ameriki in v Italiji platanovo čipkarko štejejo za resnega škodljivca platan.

Naravni sovražniki

Po naselitvi novega okolja stenica ni imela veliko naravnih sovražnikov, zato in zaradi za vrsto ugodnih ekoloških razmer, se je tako množično razširila v srednji in južni Evropi in na Balkanu. Zagrebška entomologa sta že v letih 1977/78 raziskovala in poročala o predatorskih vrstah platanove čipkarke kot so: rdeči nosan (Rhinocoris iracundus Poda.) ter vrstah Nabis pseudoferus Remane, Aptus mirmicoides (Costa) = Himacerus mirmicoides in Mantis sp. V laboratorijskih razmerah vrsta N. pseudoferus posesa do 15 platanovih čipkark na dan. Francozi leta 1977 poročajo o parazitih jajčec platanove čipkarke iz skupin Mymaridae in Anthocoridae. Italijanski raziskovalci so leta 1984 izolirali iz prezimujočih imagov tri za čipkarke virulentne glive (Beauveria bassiana, Verticillium lecanii in Paecilomyces farinosus). Tri leta pozneje iz Torina navajajo seznam 21 predatorjev platanove čipkarke iz skupine členonožcev. Vsi ti izsledki so podlaga razvijanja biotičnih metod zatiranja platanove čipkarke.

Prvi izsledki raziskave platanove čipkarke pri nas

Zanimala nas je gostota populacije platanove čipkarke v submediteranskem (Izola) in kontinentalnem delu Slovenije (Ljubljana) in morebitna zastopanost plenilcev te vrste v njenih prezimovališčih. Zato smo nabrali vzorce favne pod skorjo v prsni višini dreves javorolistne platane na ploskvi, veliki 50x50 cm na po treh drevesih na vsaki lokaciji. Vso favno smo s trdim čopičem postrgali v plastične kozarce z etrom, nato smo pod stereolupo Olympus BX2 sortirali, prešteli in določili zastopano mikro- in mezofavno.

Rezultati

Izola, nabiranje vzorcev 8.1.2000.

Drevo 1 - lokacija Trg padlih za svobodo, f = 264 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)-C. ciliata (19x) + 1 vrsta – v nadaljevanju v.- (1x); opnokrilci (Hymenoptera)- 1 v. (1x); hrošči (Coleoptera)- 1 v. (1x); enakonožci (Isopoda)- edafski kočiči Oniscoidea- 1 v. (3x); pajki (Araneae)- 1 v. (1x); skakači (Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/- 1 v. (25x); kroglasti skakači /Symphypleona/- 1 v. (2x); ščetinorepke (Thysanura)- 1 v. (1x).

Drevo 2 - lokacija ob pokopališču, f = 238 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (71x) + 3 v. (21x, 7x, 1x); hrošči (Coleoptera)- 1 v. (1x) + 2 v. Curculionidae/Phanerognathi (2x); Dermaptera (strigalice)- 1 v. (1x); kožekrilci (Hymenoptera, Formicidae)- 2 v. (4x, 3x); Diptera (4x prazne ovojnice bub); pajki (Araneae)- 1 v. (17x); dvojnonoge (Diplopoda)- čoponoge kačice Polyxenida:Polyxenidae)- 1 v. (87x); paščipalci (Pseudoscorpiones = Cheloneti)- kleščki /Cheliferinea/- 1 v. (1x).

Drevo 3 - lokacija pri drevesnici, f = 194 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (118x) + 3 v. (sk. 7x); kožekrilci (Hymenoptera)- 1 v. (1x); hrošči (Coleoptera)- 1 v. (1x); (Hymenoptera, Formicidae)- 1 v. (1x); metulji (Lepidoptera)- 1v. (1x-gosenica); pajki (Araneae)- 8 v. (sk. 12x); enakonožci (Isopoda)- edafski kočiči Oniscoidea- 1 v. (1x); paščipalci (Pseudoscorpiones = Cheloneti)- kleščki /Cheliferinea/- 1 v. (11x); ščetinorepke (Thysanura)- 1 v. (18x).

Ljubljana (Kongresni trg), nabiranje vzorcev 10. 1. 2000.

Drevo 1, f = 216 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (4.133x), mlajši razvojni stadiji C. ciliata, + 1 v. (1x); pajki (Araneae)- 4 v. (sk. 15x); skakači (Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/- 1 v. (9x); pršice (Acarina)- 1v. (151x); ščipalci-1 v.(1x).

Drevo 2, f = 260 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (3.681x) + 1 v. (1x); pajki (Araneae)- 1v. (4x); pršice (Acarina)- 1v. (281x); skakači (Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/ 1 v. (16x); paščipalci (Pseudoscorpiones = Cheloneti)- kleščki /Cheliferinea/- 1 v. (2x);

Drevo 3, f = 203 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (1.187x), bili so tudi poškodovani imagi, mlajši razvojni stadiji C. ciliata ter ekskrementi, + 1 v. (1x); pajki (Araneae)- 4 v. (sk. 11x);. skakači (Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/- 1 v. (10x); pršice (Acarina)- 1v. (189x).

Ugotavljamo, da je gostota populacije platanove čipkarke v Izoli nizka (v povprečju 2,8 osebkov na 1 dm2), v Ljubljani pa zelo visoka (v povprečju 120 osebkov na 1 dm2). Nasprotno pa je številčnost druge mikro- in mezofavne na platanah v Izoli izredno visoka za razliko od ljubljanskih lokacij. Raziskava vrstne sestave nabrane mikro- in mezofavne na drevesih platan poteka. Menimo, da bogastvo parazitske in predatorske favne v Izoli vpliva na nizko gostoto populacije platanove čipkarke v primorskem območju. Vsekakor je treba spremljati bionomijo platanove čipkarke tudi med letom, ekološke razmere v katerih rastejo prizadete platane v daljšem časovnem obdobju ter zastopano mikro- in mezofavno, ki deli ekološko nišo platanovih čipkark na prezimovanju. Na osnovi rezultatov tako zbranih podatkov lahko ugotovimo vzroke za močno nihanje gostote populacije te vrste v različnih klimatskih območjih Slovenije, ter pojasnimo vpliv zastopane favne na gostoto populacije platanove čipkarke. Tako spremljanje gostote populacije platanove čipkarke bi pripeljalo tudi do odkrivanja parazitskih in predatorskih vrst mikro- in mezofavne v naših razmerah, na kateri bi lahko temeljilo biotično zatiranje te vrste pri nas.

Zatiranje

Zagrebški raziskovalci so že leta 1972 predlagali integrirano metodo zatiranja populacije platanove čipkarke in sicer: jeseni se okuženi odpadli listi grabijo in dnevno uničujejo, zatiranje se nadaljuje s tretiranjem zalege na prezimljanju na spodnjih delih debel z insekticidi (najbolj učinkovita preizkušena sredstva so 0.1% naled, 0.075% dioxacarb, 0.015% gama-BHC (lindan) ter 0.04% triklorfon). Že takrat poudarjajo pomen razvoja biotičnih metod zatiranja tega škodljivca. V Italiji so v uporabi tudi druga sredstva (malation, deltametrin). Na Madžarskem priporočajo lupljenje odmrle plasti lubja dreves v novembru – tako preprečimo prezimovanje stenic in tretiranje debel z insekticidi vmarcu (decis- deltametrin).

 
New Page 1
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo ratlin