|
Platanovo čipkarko (Corythuca
ciliata Say) uvrščamo v red stenic (Hemiptera) in družino mrežastih stenic (Tingidae).
Američani ji rečejo Sycamore lace bug, Nemci die Platanen-Netzwanze, Francozi
tigre du platane, Hrvati mrežasta stjenica platane. C. ciliata je
avtohtona v Severni Ameriki, v Evropi so jo prvič odkrili v Italiji v Padovi
leta 1964. Menijo, da so jo iz Amerike zanesli v Evropo prek pristanišča Genova,
od koder se je širila približno 70 km/leto proti vzhodu. Leta 1970 sta zagrebška
entomologa M. Maceljski in I. Balarin odkrila to, za favno nekdanje Jugoslavije
novo vrsto mrežastih stenic, v Zagrebu in leta 1972 na Reki. V Sloveniji
platanovo čipkarko opažamo od leta 1972 na drevesih rodu Platanus. V
Srbiji je zabeležena leta 1974, v Franciji leta 1975, na Madžarskem 1976, v
Avstriji 1982, v južnih območjih Nemčije 1987, v Španiji pa leta 1991.
Gostitelji
Platanova čipkarka je v domovini razširjena v
arealu ameriške platane, v vzhodnem delu Amerike, vzhodno od Great Plains, razen
Minnesote. V domovini se pojavlja tudi na drugih gostiteljih kot so vrste rodu
Fraxinus ter na navadnem oreškarju (Carya ovata /Mill./ K. Koch).
V novi domovini se pojavlja na ameriški platani (Platanus occidentalis
L.), javorolistni platani (P. x hispanica Muench.), v manjši meri
pa tudi na vzhodni platani (P. orientalis L.).
Bionomija
Imago je dolg manj kot 4 mm, telo na zgornji
strani prekrivajo sivosrebrna, prozorna krila in izrastki oprsja, ki spominjajo
na mrežo ali čipko (slovensko ime vrste in družine!). Na ovratniku ima mrežast
mehur hruškaste oblike, ki zakriva glavo. Roji konec aprila ali v začetku maja,
v ugodnih vremenskih razmerah je aktivna do decembra. Samice odlagajo jajčeca
prve generacije na liste že po enem tednu rojenja, druge generacije konec junija
in v začetku julija, tretje pa, v ugodnih vremenskih razmerah, avgusta ali
septembra. Spodnja stran listov je polna temnih ličink in njihovih levov ter
majhnih črnih pikic – iztrebkov stenic. Prezimujejo kot imagi pod lubjem
gostitelja. Odrasli osebki sesajo rastlinske sokove iz listov gostitelja kar
povzroča izgubo klorofila - listi porumenijo predvsem pri glavni listni žili in
pri listnem peclju, pri močnejšem napadu se sušijo in odpadajo. Po ponavljajočih
se napadih gostitelj slabi. V Ameriki in v Italiji platanovo čipkarko štejejo za
resnega škodljivca platan.
Naravni sovražniki
Po naselitvi novega okolja stenica ni
imela veliko naravnih sovražnikov, zato in zaradi za vrsto ugodnih ekoloških
razmer, se je tako množično razširila v srednji in južni Evropi in na Balkanu.
Zagrebška entomologa sta že v letih 1977/78 raziskovala in poročala o predatorskih vrstah platanove čipkarke kot so: rdeči nosan (Rhinocoris
iracundus Poda.) ter vrstah Nabis pseudoferus Remane, Aptus
mirmicoides (Costa) = Himacerus mirmicoides in Mantis sp.
V laboratorijskih razmerah vrsta N. pseudoferus posesa
do 15 platanovih čipkark na dan. Francozi leta 1977 poročajo o parazitih jajčec
platanove čipkarke iz skupin Mymaridae in Anthocoridae. Italijanski raziskovalci
so leta 1984 izolirali iz prezimujočih imagov tri za čipkarke virulentne glive (Beauveria
bassiana, Verticillium lecanii in Paecilomyces farinosus). Tri
leta pozneje iz Torina navajajo seznam 21 predatorjev platanove čipkarke iz
skupine členonožcev. Vsi ti izsledki so podlaga razvijanja biotičnih metod
zatiranja platanove čipkarke.
Prvi izsledki raziskave platanove čipkarke pri nas
Zanimala nas je gostota populacije platanove čipkarke v submediteranskem (Izola)
in kontinentalnem delu Slovenije (Ljubljana) in morebitna zastopanost plenilcev
te vrste v njenih prezimovališčih. Zato smo nabrali vzorce favne pod skorjo v
prsni višini dreves javorolistne platane na ploskvi, veliki 50x50 cm na po treh
drevesih na vsaki lokaciji. Vso favno smo s trdim čopičem postrgali v plastične
kozarce z etrom, nato smo pod stereolupo Olympus BX2 sortirali, prešteli in
določili zastopano mikro- in mezofavno.
Rezultati
Izola, nabiranje vzorcev 8.1.2000.
Drevo 1 - lokacija Trg
padlih za svobodo, f
= 264 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)-C. ciliata (19x) + 1 vrsta
– v nadaljevanju v.- (1x); opnokrilci (Hymenoptera)- 1 v. (1x); hrošči (Coleoptera)-
1 v. (1x); enakonožci (Isopoda)- edafski kočiči Oniscoidea- 1 v. (3x);
pajki (Araneae)- 1 v. (1x); skakači (Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/-
1 v. (25x); kroglasti skakači /Symphypleona/- 1 v. (2x); ščetinorepke (Thysanura)-
1 v. (1x).
Drevo 2 - lokacija ob
pokopališču, f
= 238 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (71x) + 3 v.
(21x, 7x, 1x); hrošči (Coleoptera)- 1 v. (1x) + 2 v. Curculionidae/Phanerognathi
(2x); Dermaptera (strigalice)- 1 v. (1x); kožekrilci (Hymenoptera,
Formicidae)- 2 v. (4x, 3x); Diptera (4x prazne ovojnice bub); pajki (Araneae)- 1
v. (17x); dvojnonoge (Diplopoda)- čoponoge kačice Polyxenida:Polyxenidae)- 1 v.
(87x); paščipalci (Pseudoscorpiones = Cheloneti)- kleščki /Cheliferinea/-
1 v. (1x).
Drevo 3 -
lokacija pri drevesnici, f
= 194 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (118x) + 3 v.
(sk. 7x); kožekrilci (Hymenoptera)- 1 v. (1x); hrošči (Coleoptera)- 1 v. (1x);
(Hymenoptera, Formicidae)- 1 v. (1x); metulji (Lepidoptera)- 1v.
(1x-gosenica); pajki (Araneae)- 8 v. (sk. 12x); enakonožci (Isopoda)- edafski
kočiči Oniscoidea- 1 v. (1x); paščipalci (Pseudoscorpiones = Cheloneti)-
kleščki /Cheliferinea/- 1 v. (11x); ščetinorepke (Thysanura)- 1 v. (18x).
Ljubljana (Kongresni trg), nabiranje
vzorcev 10. 1. 2000.
Drevo 1, f
= 216 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (4.133x),
mlajši razvojni stadiji C. ciliata, + 1 v. (1x); pajki (Araneae)- 4 v.
(sk. 15x); skakači (Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/- 1 v. (9x);
pršice (Acarina)- 1v.
(151x); ščipalci-1 v.(1x).
Drevo 2, f
= 260 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (3.681x) + 1
v. (1x); pajki (Araneae)- 1v. (4x); pršice (Acarina)- 1v. (281x); skakači
(Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/ 1 v. (16x); paščipalci
(Pseudoscorpiones = Cheloneti)- kleščki /Cheliferinea/- 1 v. (2x);
Drevo 3, f
= 203 cm. Zastopana favna: stenice (Hemiptera)- C. ciliata (1.187x), bili
so tudi poškodovani imagi, mlajši razvojni stadiji C. ciliata ter
ekskrementi, + 1 v. (1x); pajki (Araneae)- 4 v. (sk. 11x);. skakači
(Collembola)- entomobrioidi /Entomobryoidae/- 1 v. (10x); pršice (Acarina)- 1v.
(189x).
Ugotavljamo, da je gostota populacije platanove čipkarke v
Izoli nizka (v povprečju 2,8 osebkov na 1 dm2),
v Ljubljani pa zelo visoka (v povprečju 120 osebkov na 1 dm2).
Nasprotno pa je številčnost druge mikro- in mezofavne na platanah v Izoli
izredno visoka za razliko od ljubljanskih lokacij. Raziskava vrstne sestave
nabrane mikro- in mezofavne na drevesih platan poteka. Menimo, da bogastvo
parazitske in predatorske favne v Izoli vpliva na nizko gostoto populacije
platanove čipkarke v primorskem območju. Vsekakor je treba spremljati bionomijo
platanove čipkarke tudi med letom, ekološke razmere v katerih rastejo prizadete
platane v daljšem časovnem obdobju ter zastopano mikro- in mezofavno, ki deli
ekološko nišo platanovih čipkark na prezimovanju. Na osnovi rezultatov tako
zbranih podatkov lahko ugotovimo vzroke za močno nihanje gostote populacije te
vrste v različnih klimatskih območjih Slovenije, ter pojasnimo vpliv zastopane
favne na gostoto populacije platanove čipkarke. Tako spremljanje gostote
populacije platanove čipkarke bi pripeljalo tudi do odkrivanja parazitskih in
predatorskih vrst mikro- in mezofavne v naših razmerah, na kateri bi lahko
temeljilo biotično zatiranje te vrste pri nas.
Zatiranje
Zagrebški raziskovalci so že leta 1972
predlagali integrirano metodo zatiranja populacije platanove čipkarke in sicer:
jeseni se okuženi odpadli listi grabijo in dnevno uničujejo, zatiranje se
nadaljuje s tretiranjem zalege na prezimljanju na spodnjih delih debel z
insekticidi (najbolj učinkovita preizkušena sredstva so 0.1% naled, 0.075%
dioxacarb, 0.015% gama-BHC (lindan) ter 0.04% triklorfon). Že takrat poudarjajo
pomen razvoja biotičnih metod zatiranja tega škodljivca. V Italiji so v uporabi
tudi druga sredstva (malation, deltametrin). Na Madžarskem priporočajo lupljenje
odmrle plasti lubja dreves v novembru – tako preprečimo prezimovanje stenic in
tretiranje debel z insekticidi vmarcu (decis- deltametrin). |
