FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
APIOGNOMONIA VENETA NA PLATANI
Dušan JURC
Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2,1001 - Ljubljana
 

Najpogostejša in najbolj škodljiva bolezen platan pri nas je platanova listna sušica, ki jo povzroča gliva Apiognomonia veneta (Sacc. & Speg.) Höhn. (anamorf Discula platani /Peck/ Sacc.). Bolezen je razširjena v Severni in Južni Ameriki, v Evropi, Aziji in Avstraliji. S taksonomijo in nomenklaturo te glive so se ukvarjali številni mikologi in rezultat je veliko število sinonimov in različnih uvrstitev. Morfološko zelo podobne ali celo enake glive namreč povzročajo pegavost listja bukve, hrasta, platane in lipe. Nekateri mikologi vse glive, povzročiteljice teh pegavosti, zaradi podobnosti združujejo v eno vrsto (Apiognomonia errabunda (Roberge) Hoehn., anamorf Discula umbrinella /Berk. & Br./ Sutton). Vendar so fitopatologi ugotovili, da glive, izolirane iz ene drevesne vrste, ne okužujejo druge vrste in s tem utemeljujejo obstoj štirih vrst gliv na štirih vrstah gostiteljev, čemur sledimo tudi v tem prispevku. Glivo uvrščajo v deblo zaprtotrosnic (Ascomycota), red Diaporthales in družino Valsaceae.

Simptomi bolezni

Po sezonskem zaporedju pojavljanja zunanjih znamenj bolezni lahko razlikujemo tri skupine simptomov, oziroma tri oblike bolezni. Predvsem od vremena je odvisno, kako močno bo določena oblika bolezni poškodovala drevo.

Raki, odmiranje starejših vejic in odmiranje brstov

Nastajanje rakavih tvorb, odmiranje lubja in brstov poteka v času zimskega mirovanja vegetacije. Gliva prodre v poganjek najpogosteje skozi pecelj okuženega lista in ostaja neaktivna dokler gostitelj ne odvrže listja. V obdobjih ugodnih temperatur jeseni, pozimi in zgodaj spomladi pa se podgobje glive razrašča v poganjku in uničuje lubje in kambij. Obseg poškodb je odvisen od trajanja ugodnih temperaturnih razmer za rast glive in od števila okužb. V obdobju rasti platana popolnoma ustavi razrast glive v lubju. Okoli odmrlega dela oblikuje kalus in navadno odmrli del zaraste. Redkeje pa, posebno pri bazi tanjših vejic, drevo rane ne zaraste in ta se v naslednjih letih širi in oblikuje tipično večletno rakavo rano, pri kateri je značilno vsakoletno oblikovanja kalusnega roba okoli rane, ki ga gliva uniči. Če lubje odmre na celem obodu vejice, se ta nad odmrlim delom posuši. Posušijo se lahko tudi vejice, ki so starejše kot dve leti. Drevo pod odmrlim delom požene iz spečih brstov in drevje, pri katerem se ta pojav zgodi večkrat, dobi značilni videz. Prvič, posušijo se glavni poganjki in veja se vijugasto razrašča in drugič, ker odganjajo številni adventivni poganjki, nastajajo šopi poganjkov ob bazi glavnega poganjka, ki leto za letom odmre. Pogosto so nekroze lubja majhne, omejene le na bližino listne brazgotinice, vendar so na teh mestih tudi brsti in zato odmrejo tudi ti. V letih po močni okužbi listja v pretekli rastni dobi so na odraslih drevesih platane opazili le 5% preživelih brstov. V juniju so tako poškodovana drevesa brez listja, le na koncih vej so šopi novih listov.

Sušica mladih poganjkov 

Mladi, komaj odgnali in intenzivno rastoči poganjki se posuše. To se zgodi zaradi tega, ker gliva obraste lanskoletni poganjek in se le-ta posuši skupaj z novimi poganjki ali pa zato, ker se gliva razraste iz lanskoletne nekroze lubja v letošnji poganjek. Zelo redko se gliva razširi v hitro rastoči novi poganjek skozi pecelj novo okuženega lista. Sušica poganjkov se pojavi iznenada in poteka hitro, vedno je povezana z obdobjem mrzlega spomladanskega vremena. Platane, ki so jim na ta način odmrli novi poganjki, so videti kot da bi jih prizadela pozna spomladanska pozeba.

Listna sušica

Listna sušica se pojavi po okužbi listov s trosi, najpogosteje v prvih tednih po brstenju. Okužba je pogosto najmočnejša v spodnjem delu krošnje, v vlažnem poletju pa se lahko jakost bolezni povečuje in listje rjavi po krošnji navzgor. Odmiranje lista poteka značilno po listnih žilah in se kasneje širi na listno ploskev. Redko nastanejo velike, nepravilno oblikovane robne nekroze. Okužbe nastajajo kjerkoli na listni ploskvi in na peclju. Na spodnji površini lista, največkrat vzdolž listnih žil, množično nastajajo 100-300 µm veliki medeno rjavi acervuli. Podgobje glive raste iz sušečih se listov skozi peclje do vejice, kjer naslednje leto povzroči bolezen lubja.

Razvojni krog glive

Toplota je najpomembnejši ekološki dejavnik pri razvoju bolezni. Mile zime omogočajo glivi da se razrašča v lubju vejic in povzroča nekroze, ki vodijo v oblikovanje rakov, odmiranje vejic in vej ter odmiranje brstov. Temperature nad 15-160 C po brstenju omogočijo hitro rast platane, ki popolnoma prepreči razrast patogena. Temperature pod 12-130 C v tem času pa zavrejo razvoj gostitelja, podaljšajo obdobje občutljivost tkiv vejic in omogočijo glivi povzročanje močne sušice poganjkov. Padavine v tem obdobju nimajo pomembnega učinka na razvoj bolezni, ker je patogen že v tkivih gostitelja. Obdobje vlažnega vremena pa je odločilno za nastanek okužb listja, saj konidiji kalijo pri 200 C že v 6 urah. Gliva se lahko takoj, ko prodre skozi kutikulo, razraste v tkivih lista, lahko pa pod kutikulo obstane v latentnem stanju in se razraste kasneje kot endofit. V tej fazi celo oblikuje konidije, ki so polovico manjši kot pri patogeni obliki. Dejavnike, ki vodijo v aktivno ali latentno stanje glive še niso proučili.

Gliva oblikuje velike množice trosov. Spomladi se na lubju nekroz in na odmrlih vejicah množično razvijejo črni piknidiji. Ti so veliki, črni in dobro vidni s prostimi očmi (premer imajo 500-900 µm). Konidije raznašajo dežne kapljice v obdobju od brstenja in razvoja listja dalje. Na novo nastalih listnih pegah se kmalu začno oblikovati acervuli in zanimivo je, da oblikujejo enake trose kot jih oblikujejo piknidiji na lubju. Tudi na prejšnje leto odpadlih okuženih listih na tleh se razvijajo enaki konidiji, vendar v trosiščih, ki so čašasta in skoraj zaprta. Konidiji so najpomembnejši inokulum za nove okužbe. Poleg nespolnih trosov pa gliva oblikuje še spolne. Aski nastajajo v peritecijih v prejšnje leto odpadlih okuženih listih na tleh. Periteciji so črni, imajo premer 150-350 µm in vrat, ki sega 50-100µm nad površino lista. Periteciji bruhajo askospore, ki so sestavljene iz dveh različno velikih celic.

Ukrepi proti platanovi listni sušici

Največje poškodbe platane pri nas občasno povzroča sušica mladih poganjkov. Rake na vejah in deblih in odmiranje vejic lahko opazimo predvsem na drevju, ki je oslabljeno zaradi slabega rastišča - pogosto imajo platane v mestih tla prekrita z asfaltno prevleko, tla so zbita in nustrezna, v drevesnicah lahko to obliko bolezni opazimo na večkrat presajenih drevescih, ki rastejo na prevlažnih rastiščih.

Najodpornejša proti platanovi listni sušici je vzhodna platana (Platanus orientalis), najbolj občutljiva pa zahodna platana (P. occidentalis). Križanec med tema vrstama - javorolistna platana, P. x hispanica, je precej odporna in zaradi tega najustreznejša za uporabo v mestih. Vendar v naših okrasnih drevesnicah pogosto platano sejejo in take sadike močno variirajo v odpornosti, navadno je odpornost močno zmanjšana. Platane moramo razmnoževati vegetativno, iz znanih, odpornih matičnih dreves. Iz Severne Amerike poročajo o ustrezni odpornosti klonov "Bloodgood", "Columbia" in Liberty".

Zatiranje bolezni s kemičnimi sredstvi je priporočljivo v drevesnicah, pri odraslem drevju pa tam, kjer se redno dogajajo močne poškodbe zaradi platanove listne sušice. S preventivnim škropljenjem preprečimo okužbo listov in s tem okužbo lubja, ki povzroča rake, odmiranje vej in sušico mladih poganjkov v naslednjem letu. Priporočajo uporabo bakrovih in ditiokarbamatnih pripravkov ob brstenju in ponovno čez 14 dni.

 
New Page 1
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo ratlin