V sodobnih jablanovih nasadih je sadni listni duplinar (Leucoptera scitella) med listnimi zavrtači gospodarsko najpomembnejša vrsta, ki v obdobjih prerazmnožitve povzroči občutno škodo, pojavlja pa se tudi na hruškah, češnjah, višnjah, manj pa na slivah. Poleg sadnega listnega duplinarja je v nasadih sadnega drevja pogosto še sadni listni sitar (Phyllonorycter blancardella), leskov listni zavrtač (Phyllonorycter corylifoliella) in jablanov listni zavrtač (Stigmella malella), ki živi samo na jablanah.

V severovzhodni Sloveniji smo v letih od 1965 do 1995 zabeležili več prerazmnožitev listnih zavrtačev predvsem vrste Leucoptera scitella (sadni listni duplinar). Najprej smo imeli močno prerazmnožitev jablanovega listnega zavrtača (Stigmella malella), ki je trajala od leta 1965 pa do 1976. V teh treh desetletjih smo zabeležili tri močne prerazmnožive sadnega listnega duplinarja, prvo v obdobju 1968-1978, drugo v letih 1981-1988 in tretjo v letih 1992-1995. V vseh obdobjih prerazmnožitve listnih zavrtačev smo na Kmetijskem zavodu v Mariboru opravili vrsto biotičnih preizkušanj učinkovitosti različnih insekticidov proti listnim zavrtačem – daleč največ proti sadnemu listnemu duplinarju, ki ima pri nas dva do tri rodove na leto.

Metuljčki prvega rodu se pojavljajo že ob koncu aprila in v začetku maja, letajo pa vse do začetka junija. Drugi rod metuljčkov leta od koncu junija, pa do konca julija, tretji rod (v zadnjih desetih letih se je vedno pojavil) pa leta v zadnji dekadi avgusta pa vse do konca septembra.

Zatiranje sadnega listnega duplinarja  je zahtevno in ne vedno dovolj uspešno. Pri sadnem listnem duplinarju gre za tipičnega občasnega škodljivca, ki v obdobju prerazmnožitev povzroči veliko škodo. Prag škodljivosti je 100 jajčec na 100 listov. Pri iskanju duplinarja nas na nevarnost opozori že pojav metuljčkov, ki jih ob toplih sončnih dneh opazimo, ko poletavajo okrog krošenj dreves. Pomagamo si lahko s feromonskimi vabami ali pa metuljčke lovimo na rumene lepljive plošče. Seveda na tej podlagi ni mogoče sklepati na prag škodljivosti. Sadni listni duplinar ima nekaj naravnih sovražnikov, zlasti parazitoidnih osic iz družine najezdnikov (Aphelinidae), ki včasih uničijo kar večji del goseničic, zlasti pa bube, še posebej pri prezimovanju.

Izkušnje pri zatiranju sadnega listnega duplinarja z insekticidi iz skupine inhibitorjev  ali zaviralcev razvoja žuželk (IRI) in z regulatorji razvoja žuželk (RRI) smo si pridobili v letih od 1983 do 1995.V tem obdobju smo opravili devet eksaktnih biotičnih preizkušanj učinkovitosti različnih pripravkov iz skupine (IRI) in štiri preizkušanja z insekticidom Insegar WP 25 (fenoksikarb) iz skupine (RRI).

Kemični pripravki iz skupine inhibitorjev (IRI) zavirajo oziroma blokirajo nastajanje hitina med levitvama. Na ličinke delujejo dotikalno in želodčno, po sprejemu pa ličinka pogine pri naslednji levitvi. Ta skupina insekticidov deluje tudi ovo-larvicidno, saj se iz tretiranih jajčec izležejo ličinke, vendar takoj poginejo. Čim mlajša so jajčeca ob škropljenju, tem boljši je učinek. Pripravki naj ne bi imeli neugodnih stranskih učinkov, pa tudi njihova toksičnost je nizka, so pa žal preveč obstojni.

Proti sadnemu listnemu duplinarju smo iz te skupine preverjali učinkovitost diflubenzurona (dimilin, Du-dim), teflubenzurona (nomolt), triflumorona (alsystin), heksaflumurona (sonet) in lufenurona (match). Največ preizkušanj (9) smo opravili z diflubenzuronom in z heksaflumorunom ter s triflumuronom  (6), manj pa s teflubenzuronom (4) in lufenuronom (2). Vsi preizkušani kemični pripravki so v optimalnih odmerkih in ob kvalitetni aplikaciji pokazali dobro delovanje, od 90 do 100%. Učinkovitost pripravkov se je zmanjšala s pojavom odpornosti, ki smo jo prvič opazili v letu 1989 (Slovenska Bistrica). Ugotovili smo tudi, da je bilo delovanje prej omenjenih insekticidov proti prvemu rodu boljše kot proti drugemu rodu, na slabši učinek bi naj vplivala višja temperatura v poletju.

Insegar (fenoksikarb) kot predstavnik iz skupine regulatorjev razvoja žuželk (RRI) je v vseh štirih poskusih pokazal zadovoljivo delovanje.  Preverili smo njegovo ovolarvicidno delovanje proti drugemu rodu, saj ga proti prvemu rodu zaradi strupenosti za čebele ni mogoče uporabiti v optimalnem terminu. Uporabiti ga moramo v začetku leta metuljčkov in če je let močno raztegnjen je potrebno škropljenje po dveh do treh tednih ponoviti. Insegar (fenoksikarb) ima tudi t. i. morfogenetični učinek. Z njim prizadenemo gosenice, ko so dorasle (L₅) in preden zapustijo izvrtine, kar je navadno v začetku julija (I. rod) in ob koncu junija ali v začetku avgusta (II. rod). Odlično morfogenetično je insegar deloval v praksi in še posebej v poskusu v letu 1993.