Povzročiteljici bolezni na divjem kostanju Guignardia aesculi (Peck/Stew./) in platani Apiognomonia veneta (/Sacc. et Speg./Höhn.) prizadeneta prvenstveno liste, ki se zaradi okužbe sušijo in prezgodaj odpadejo. Podobno se dogaja po napadu škodljivcev Cameraria ohridella Deschka et Dimić in Phyllonorycter platani Staudinger ter Corythuca ciliata Say. Zaradi prezgodnjega odpadanja listov les ne dozori, drevje je bolj izpostavljeno pozebi in izgublja odpornost na še druge stresne dejavnike v okolju. Takšno drevje izgubi svojo poglavitno funkcijo v urbanem prostoru, ki je čiščenje zraka. Poškodovano oziroma odmirajoče listje ne more normalno vezati ogljikovega dioksida in sproščati kisika, prizadeta pa je tudi estetska vloga drevja, ki le zdravo ugodno deluje na psihično počutje ljudi. Drobni živalski organizmi povzročajo določene težave pri ljudeh in jih, pri množičnem pojavu, vzemirjajo.

V odpadlem listju poteka nadaljnji razvoj navedenih fitopatogenih organizmov, pa tudi listnih zavrtačev, ki v jeseni odpadlem listju prezimijo. Zato se s temeljitim grabljenjem odpadlega listja med letom in jeseni ter njegovim ustreznim odstranjevanjem in uničevanjem ali kompostiranjem omeji namnoževanje škodljivih organizmov v naslednjem letu. Pri tem pa je treba  opozoriti, da se pri razvažanju listja na deponije, organizme tudi razširja, v kolikor se okuženo listje razsiplje v okolico. Mehaničen način je le delno učinkovit pri zatiranju kostanjevega zavrtača sedaj, ko je že splošno razširjen. Ukrep se priporoča med letom z večjim uspehom v izoliranih legah, pod drevesi z utrjeno podlago. Otežkočeno pa je odstranjevanje listja na težje dostopnih rastiščih, z grmovno podrastjo, vzdolž vodnih obrežij na primer, od koder iz razkrajajočega listja spomladi izletavajo tisoči in tisoči imagov, ki se prenašajo z vetrom pa tudi s prevoznimi sredstvi npr. zataknjeni za avtomobile, na velike razdalje.

Trajnejšo rešitev pri omejevanju škodljivih živalskih organizmov na divjem kostanju, pa tudi platani, dolgoročno pričakujemo od naravnih soražnikov. Le-te moramo za zdaj iskati predvsem med avtohtonimi vrstami, ki potrebujejo kar nekaj časa, da se prilagodijo novim gostiteljem. Pri listnih zavrtačih so pomembni predvsem parazitoidi. Parazitoidi se razvijajo na škodljivcih ali v njih in skupaj z njim tudi prezimijo v odpadlem listju. Zavedati se je treba, da se z odstranjevanjem listja jeseni odstranjuje tudi koristne vrste.

Doslej so najdene v Avstriji parazitoidne vrste na gosenicah in bubah kostanjevega zavrtača največ iz naddružine Chalcidoidea iz reda Hymenoptera, kjer sta najštevilčnejši vrsti Pnigalio agraules Wlk. in Minotetrastichus frontalis (Nees) iz družine Eulophidae, ki sta polifagni. Ugotovljena je do 15% parazitiranost prezimujočega stadija in 10-15% prve letne generacije in 21,5% parazitiranost druge generacije. Tudi pri nas začenjamo spremljati naravne sovražnike kostanjevega zavrtača, pri čemer se bomo usmerili v njih vrstno sestavo in razširjenost. Monofagne ali oligofagne parazitoide pa bo potrebno najverjetneje iskati v prvotni domovini kostanjevega zavrtača in se morebiti dolgoročno pripraviti na klasičen vnos dovolj učinkovitih parazitoidnih vrst v Evropo, seveda le na podlagi temeljitih predhodnih raziskav. Tudi v primeru platanine čipkarke se je že izoblikoval kompleks avtohtonih antagonistov, zlasti plenilcev, med katerimi so posebno učinkoviti pajki, ki v zimskem času  pojedo znatne zaloge odraslih čipkark, med rastjo pa so dejavne še plenilske stenice (Miridae, Anthocoridae, Nabidae) pa tudi polonice (Coccinellidae) in tančičarice (Chrysopidae). Precej pa jih pospravijo tudi ptice. Seveda pa polifagni plenilski organizmi zazdaj še ne uspejo radikalno omejiti populacij čipkarke. Tudi v tem primeru bi bil učinkovitejši nek monofagni oz. oligofagni antagonist, ki pa bi ga bilo potrebno najti v Ameriki ter ga introducirati v Evropo, kar so v preteklosti že poskušali. Na koncu naj izpostavim še mikroorganizme kot biotične agense pri omejevanju škodljivcev pa tudi bolezni na divjem kostanju in platani. Medtem ko so že v preteklosti našli mikroorganizme na platanini čipkarki (Nosema sp. idr.) in preizkušali ciljno delovanje gliv: Beauveria bassiana /Balls./ Vuill., Verticillium lecanii /Zimm./ Viégas, Paecilomyces farinosus (Helm. & S. F. Gray) Brown & Smith, pa še ni dostopnih poročil o povzročiteljih obolenj na kostanjevem zavrtaču. Tudi povzročitelji glivičnih obolenj, ki so obravnavani na tem posvetovanju imajo antagoniste, le da se redkeje obravnavajo oziroma omenjajo tudi drugod po svetu.

Glede na to, da smo preizkušali tudi nekatere kemične pripravke za zatiranje kostanjevega zavrtača, jih bom v svojem prispevku na kratko predstavila. V lokaciji Novo mesto smo izvedli poskus z insekticidi: du-dim (0,025%) na podlagi diflubenzurona, insegar (0,04%) na podlagi fenoksikarba in match 50 EC (0,08%) na podlagi lufenurona, kjer smo mlada drevesa škropili z nahrbtno škropilnico, po 4 drevesa v bloku z vsakim sredstvom, v 3 ponovitvah. Škropili smo iz objektivnih razlogov šele po izletavanju 2 generacije metuljčkov. Po tujih izkušnjah je učinkovit dimilin na podlagi diflubenzurona (0,04%), ki se priporoča po izletu spomladanske generacije.