Mestna drevesa na trgih in v drevoredih imajo zelo težko življenje, pestijo jih številne nadloge, vse so takšne vrste, ki se na naravnih rastiščih ne pojavljajo.

Rastišča v urbanem okolju se znatno razlikujejo od naravnega rastišča v gozdnih združbah, ta so praviloma obremenjena s temile za drevesa neugodnimi vplivi:

• povišan pH tal največkrat zaradi odpadnega gradbenega materiala,

• pomanjkanje hranil zaradi revnih tal ali oteženega sprejema hranil zaradi visokega pH ali suše,

• stlačena tla ali so ta opločena, zato zrak ne more prodreti vanje,

• veliko nihanje temperature s pogostim pojavom ekstremnih vrednosti zaradi toplotnega sevanja objektov,

• zmanjšanje relativne zračne vlažnosti,

• povečano sončno sevanje zaradi odbijanja sončne svetlobe,

• za drevesa zelo slab vodni režim.

Drevesa, ustrezna za tako obremenjeno okolje morajo predvsem dobro prenašati sušo, povečano svetlobno sevanje ter vročino. Za prenašanje sevanja in vročine morajo imeti sposobnost zmanjšati transpiracijo, za zmanjšanje vpliva sevanja in vročine pa mehanizme za varovanje pred pregretjem, npr. dlačice na spodnji strani listov, voščeno prevleko, kožnate liste, svetlečo zgornjo stran listov, ali pernate liste. Za pridobivanje vode morajo imeti globinski koreninski splet, da si same poiščejo vodo, po možnosti brez obligatne mikorize. Vrste, ki imajo eno ali več od naštetih lastnosti ustrezajo za taka rastišča. Nobeno drevo povsem ne zadosti vsem pričakovanim zahtevam, še najbolj so prilagojene tele vrste:

Ginkgo biloba, Corylus colurna, Gleditschia triacanthos in sorte, Platanus x hispanica, Quercus robur, Robinia pseudoacacia in sorte, Sophora japonica. V najslabših razmerah, posebno še kot drevoredno drevo, je posebno ustrezna prav platana. V nekaterih južnoevropskih mestih so še pred nedavnim sadili skoraj izključno platane. V Phyladelphii - ZDA je bilo leta 1963 posajeno 158.000 dreves, od tega 50.000 platan z izjemo dveh, ki sta bili orientalski, so bile vse javorolistne platane (London planes).

Po prvi svetovni vojni je bilo med drevesi, ki so rastla v Londonu več kot 60 % platan. Dobre lastnosti platane so bile znane že v starem veku, poleg oljke in smokve je platana verjetno največkrat omenjeno drevo v antičnih spisih grških in rimskih piscev. Plinij starejši piše: platane so posajene v bližini vseh javnih šol v Atenah. Ni drevesa, ki nas varuje tako dobro pred vročino poletnega sonca, kot platana. Platana je bila aristokrastko drevo, ki se je sadilo zaradi goste sence, revnejši so bili prisiljeni saditi drevesa, ki so rodila koristne plodove, ali bila koristna na druge načine, te nimajo tako goste, poleti cenjene sence. Te platane so bile vzhodne platane Platanus orientalis, ki so še vedno priljubljene v toplejših sredozemskih deželah.

Severnoameriška vrsta Platanus occidentalis ali zahodna platana se ne sadi v mestnem okolju niti v njeni domovini. Zato sta dva razloga, ker zraste prevelika za mestne razmere in ker se na njej naselijo številni škodljivci, od bolezni pa jo posebej prizadene glivica Apiognomonia veneta, ki povzroča sušenje vejic in metličavost v krošnji, posledica je, da vse poletje odpada listje, vejice in plodovi, kar je zelo slabo za mestno okolje.

V Oxfordskem botaničnem vrtu se je pred letom 1666 pojavil križanec med vzhodno in zahodno platano, ki je bila najprej znana kot "španska ali javorovolistna platana" Platanus x hispanica (sopomenke P.x hybrida; P. x acerifolia), pri nas jo tudi imenujemo javorovolistna platana, ta križanec združuje dobre lastnosti obeh, to so tolerantnost proti suši, prahu in dimu, odpornost proti boleznim ter raščavost. Ker je bil London prvo mesto, kjer se je pojavil smog in je bila javorovolistna platana najbolj odporna vrsta, se je kmalu v anglosaškem svetu prijelo ime londonska platana.

Kljub boleznim in škodljivcem, ki jih je vse več, še vedno prištevamo platane med ustrezne vrste za sajenje v urbanem okolju, to predvsem tam, kjer hočemo oblikovana drevesa. Platane hitro regenerirajo poganjke iz tkiva okrog rezi, kar omogoča pogosto ali celo vsakoletno rez, da se obdrži krošnja v določeni obliki ali velikosti. Pogosto obrezovanje pa močno skrajšuje življenjsko dobo dreves. Čeprav je platana izredno tolerantna na vse obremenitve rastišča, je treba pri sajenju vedno upoštevati, da je svetloljubna vrsta, ki mora biti med rastjo, od maja do avgusta, osončena vsaj 4 ure dnevno.

Prvi zanesljivi viri o platanah pri nas so iz graščinskega parka v Dolu pri Ljubljani. To sta bili vzhodna platana Platanus orientalis, rastla je v njem že leta 1795, javorolistna platana Platanus x hispanica in zahodna plana Platanus occidentalis pa leta 1840.