Začetki našega povečanega  zanimanja za  koristne organizme segajo v  80. leta, prejšnjega stoletja, ko smo  v strokovnih prispevkih, objavljenih v domačih časopisih, obravnavali predvsem domorodne vrste in njihov pomen pri uravnavanju populacij škodljivih organizmov. Konec 80.  in v začetku 90.  let smo se usmerili v načrtno spremljanje razširjenosti  domorodnih  koristnih  vrst. Potrdili smo nekatere domorodne  parazitoide na listnih ušeh. To so vrste Aphelinus asychis Walk., Aphidius matricariae Hal.,  Diaeretiella rapae (M Intosh),  ki smo jih  gojili v laboratorijskih razmerah, za kar smo vpeljali gojitvene postopke.  Spremljali smo njihovo bionomijo in parazitoidni učinek na izbranih vrstah gostiteljev (listnih ušeh in določenih  izbranih rastlinah). Istočasno in tudi kasneje smo raziskovali  domorodne plenilce. To so: plenilska hržica Aphidoletes aphidimyza (Rond.)(Dipt., Cecidomyiidae), polonice Adalia bipunctata, Coccinella septempunctata, Propylaea spp., tenčičarice (Chrysopidae). Vse naštete vrste smo gojili v laboratoriju, spremljali njihovo bionomijo in plenilski potencial za različne vrste škodljivcev. Za navadno tenčičarico (Chrysoperla carnea Stephens) smo izdelali  postopek  namnoževanja na umetni hrani po lastnem receptu, ki je  primeren je za komercialno rabo tega organizma v rastlinjakih.  Rezultate raziskav smo sproti objavljali v domačem in tujem tisku.

Ob dolgoletnih preučevanjih bolezenskih povzročiteljev na koruzi zlasti fuzarioz (Fusarium spp.) smo med drugim  pridobili  izolate   iz rodu Trichoderma (npr. Trichoderma longibrachiatum, Rifai). Prav to je bilo   izhodišče za kasnejšo usmeritev na Inštitutu v  preučevanje antagonističnih odnosov pri glivah, ki je pomembna sestavina naših raziskav na področju biotičnega varstva rastlin.

V zadnjem času, predvsem pa  po odobritvi aplikativnega projekta s področja biotičnega varstva,  z naslovom: Optimizacija postopkov uporabe entomopatogenih ogorčic v varstvu rastlin (1.07. 2004 – 30.6. 2007, ) smo se usmerili  v preučevanje entomopatogenih ogorčic,  in sicer tujerodnih vrst,  ki jih  ponekod po svetu uspešno uporabljajo pri biotičnem  zatiranju  nekaterih trdovratnih  talnih škodljivcev v rastlinjakih in urbanem prostoru ter na drugih površinah. Raziskujemo možnosti manj znane uporabe entomopatogenih ogorčic za zatiranje nadzemskih škodljivcev, kakor tudi njihove stranske učinke na koristne organizme.  Doslej je v okviru te problematike že zagovarjana ena magistrska naloga, delni rezultati projektne raziskave  so objavljeni  tudi v dveh priznanih mednarodnih revijah.

S področja biotičnega varstva, s katerim se  ukvarjamo  na Inštitutu za fitomedicino že vrsto let,  je bilo doslej   zaključeno 9 diplomskih del,  6  magistrskih ter  1 doktorat.  Naše aktivnosti na področju biotičnega varstva so prispevale k oblikovanju usmeritvenega predmeta Biotični načini zatiranja bolezni in škodljivcev na podiplomskem  študiju Bioloških in biotehniških znanosti, za katerega je vsako leto zanimanje s strani podiplomskih kandidatov. Sodelavci inštituta smo bili vključeni tudi v pripravo domačih predpisov na področju biotičnega varstva rastlin in sodelujemo  pri  evropskih. Na področju biotičnega varstva sodelujemo s tujino prek  bilateralnih projektov.

Prvo delavnico z naslovom: Biotično varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi-predstavitev metod in možnosti njihovega vključevanja v obstoječe sisteme pridelave živeža v Sloveniji,  smo organizirali na BF, Oddelku za agronomijo, 1. junija 2006, v okviru prenosa znanja v prakso na področju biotičnega varstva rastlin.