|
Pri biotičnem zatiranju rastlinskih
bolezni gre za vsako zmanjšanje možnosti za okužbo ali za
zmanjšanje stopnje okužbe, če pri tem izrabimo možnosti, ki
jih daje okolje, povzročitelj bolezni, njegov gostitelj in
antagonisti tega povzročitelja. Dva pristopa pri zatiranju rastlinskih
bolezni, ki jih povzročajo glivični povzročitelji in
bakterije sta:
The »Black Box« Approach: zatiranje bolezni s
pomočjo organizmov, ki so že zastopani (npr. v tleh).
The »Silver Bullet« Approach: vnos specifičnih
organizmov z namenom zatiranja bolezenskih pojavov.
The Black Box Approach V nekaterih tipih tal (disease
suppressive soils) se določen bolezenski povzročitelj kljub
ugodnim razmeram ne ohranja;
- bolezenski povzročitelj je v tleh zastopan
vendar ne povzroča bolezni;
- bolezen se razvije vendar se njen obseg
zmanjšuje s ponavljajočo monokulturo iste rastlinske vrste
- ta fenomen v tleh je biološki in ga s fumigacijo ali toplotno sterilizacijo tal izničimo, bolezen
pa se v večjem obsegu pojavi po ponovnem vnosu patogena.
Primeri: Gliva Gaeumannomyces graminis var.
tritici (črna žitna noga):
- Sprva močnejši pojav bolezni na vsakem
vnovičnem posevku pšenice.
- Če se monokultura nadaljuje, se bolezen
ustali v manjšem obsegu.
- Zaviralni vpliv na patogena v tleh
pripisujemo naraščanju nepatogenih mikroorganizmov, ki so
prilagojeni na rast na koreninah pšenice. Bakterije
izrabljajo koreninske izločke in s tem prikrajšajo glivo za
hrano.
- Številne bakterije, ki živijo na
koreninah, izločajo antibiotične substance, ki prav tako
zavirajo rast patogena.
- Ustvarijo se združbe mikroorganizmov,
ki rastline varujejo pred patogeni; na ta način lahko
pojasnimo, zakaj zaviralni učinek narašča s ponavljajočo
monokulturo.
- Zaviralni učinek tal se s kolobarjenjem
izgubi.
Uporaba zelenega podora za varstvo pred
talnimi patogeni
Mehanizem še ni popolnoma znan; najbrž
gre za vzpodbujanje razvoja neparazitske talne flore ali
neposreden vpliv razkrojkov organske gmote. Podor iz
sudanske trave ali koruze zmanjša padavico sadik krompirja
(Verticillium sp.). Zeleni podor naj bi imel neposredni
škodljivi vpliv na talne patogene. Pri razkroju tkiv križnic
se sproščajo sestavine, ki vsebujejo žveplo in delujejo kot
talni fumiganti, ki zavirajo razvoj bolezni.
Mešani posevki
Mešani posevki dveh ali več rastlinskih
vrst (intercropping) prav tako lahko zmanjšujejo pojav
bolezni: mešani posevek ovsa in graha zavira razvoj koren
inske gnilobe pri grahu (Aphanomyces sp.). Zaviralni vpliv
je lahko posledica izločkov korenin ovsa, zaradi katerih
spore glive niso več gibljive in ne dosežejo oz. ne okužijo
korenin graha. Druga alternativa je, da izločki korenin ovsa
vplivajo na katero drugo komponento talne mikro flore, ki
posledično vpliva na patogeni organizem.
Kompost in izvlečki iz komposta
Znanih je tudi nekaj uspešnih primerov
biotičnega zatiranja z uporabo komposta in izvlečkov iz
komposta, ki zaviralno delujejo na širok spekter bolezenskih
povzročiteljev v tleh in na listih.
Na vrh
The Silver Bullet Approach
Trije glavni mehanizmi delovanja, s
katerimi nek mikroorganizem zavre rast drugega
mikroorganizma so:
Antibioza (zaviranje rasti nekega
organizma kot posledica izločanja antibiotičnih substanc):
Izločanje antibiotikov je pri talnih
bakterijah in glivah zelo razširjeno. Tvorba antibiotičnih
substanc je pomembna za preživetje mikroorganizmov, ker s
tem zmanjšajo tekmovanje mikrobov za hrano, ki je v tleh
primanjkuje. Antibiozo pri rastlinskih patogenih
glivah ali bakterij ah lahko opazujemo v petrijevkah, kjer
gojimo čiste kulture. Pri tem moramo antibiotično substanco
najprej ekstrahirati in kemično določiti, dokazati, da
mikroorganizem živi v mikrohabitatu patogena ter, da se
antibiotik izloča na pravem mestu, ob pravem času in v
zadostnih količinah, da zavira patogena. Prav tako je
potrebno dokazati, da je patogen občutljiv na antibiotik. Antibiotiki, ki jih izločata vrsti
Pseudomonas in Baci/lus so učinkoviti pri zatiranju
nekaterih rastlinskih bolezni, npr. antibiotik zwittermicin
A, ki ga izloča vrsta Baci/lus cereus UW85, je pomemben pri
zaviranju koreninske gnilobe lucerne (Phytophthora sp.).
Destruktivni mikoparazitizem (patogeno
glivo parazitira druga gliva):
Gre za neposredni stik med glivama,
posledica pa je odmrtje patogene glive in absorbcija hranil
s strani parazita. Mnogi mikoparaziti izločajo tudi
antibiotike, s katerimi najprej oslabijo rast glive, ki jo
parazitirajo. Gliva Trichoderma harzianum je mikoparazit
nekaterih patogenih gliv, ki povzročajo padavico sadik, npr.
glive iz rodov Pythium. Rhizoctonia. Fusarium.
Tekmovanje za hrano:
Mikroorganizmi med seboj tekmujejo za
ogljik, dušik, kisik, železo in druga mikrohranila. Primer:
bakterija Pseudomonas j1uorescens, ki jo aplicirajo na gobe,
gojene za prodajo, zavira bakterijsko bolezen, ki jo
povzroča sorodna, a patogena vrsta P. tolaasii, ker je
boljši kompetitor za hranila. V mnogih talnih habitatih je
močna kompeticija za železo v topni obliki (Fe3+).
Nekatere glive in bakterije s pomočjo snovi ki jih izločajo
(siderophore) kelatno vežejo železove ione na tak način, da
ni več dostopno drugim rnikroorganizmom oz. patogenom.
Posredno delovanje prek rastline –
inducirana odpornost
Vzpodbujanje rasti rastlin
Na vrh
| 