Na zemlji živi okrog 5000 vrst polonic, v Evropi je okrog 100 vrst. V Sloveniji je doslej znanih 80 vrst polonic. Najpogostejše so: Propylea quatordecimpunctata, sledi ji Coccinella septempunctata (sedempikčasta polonica ali sedempika polonica), tej Psyllobora(=Thea) vigintiduopunctata, njej Adalia bipunctata, (Dvopikčasta polonica ali dvopika polonica), ki je tudi komercialna vrsta in jo masovno namnožujejo za vnos v rastlinjake. Polonice plenijo listne uši, kaparje, ščitkarje, resarje, manjše gosenice in ličinke hroščev, žuželčja jajčeca, pršice. Nekatere vrste preferirajo le določeno vrsto uši ali pršic.

Angleško ime za polonico je "ladybird", nemško "Marienkäfer", francosko coccinelle, italijansko cocciniglie, hrvaško "bubamara". Glede na število pik na pokrovkah, se posamezne vrste ločijo med seboj iz česar izhajajo tudi domača vrstna imena in znanstvena latinska. Domača vrstna imena je potrebno prediskutirati v Komisiji za fitomedicinsko terminologijo; družino polonic se pri nas preučuje predvsem za potrebe biotičnega varstva rastlin.

Kako vspodbuditi oz. povečati populacijo polonic?
Namensko namnoževanje polonic v laboratoriju in njihovo spuščanje na njive npr. z rastlinami naseljenimi z listnimi ušmi, dalje varovanje polonic z ustrezno izbranimi drugimi varstvenimi ukrepi je zelo pomembno. Tudi pri nas smo že začeli namnoževati polonice na podlagi laboratorijskega gojenja, vendar še ne za komercialno rabo.

Priporoča se uporaba okolju prijaznih sredstev za varstvo rastlin na podlagi ugotavljanja pragov gospodarske škode za posamezne fitofage.

V marsikaterem podatku je podobna sedempikčasti polonici. Tu navajamo nekatere bistvene lastnosti v katerih pa se dvopikčasta polonica razlikuje.

Opis
Imago - Meri 3,5 - 6 mm. Vrsta variira v obarvanosti. Tako je forma rdečih polonic s črnima pikama, ki imajo belo rumen vratni ščit, na njem pa je temen madež v obliki črke M. Druga forma pa so črne z rdečimi pikami in ozkim, svetlejšim vratnim ščitkom. Pri slednjih variira tudi število pik, vendar pa so na pokrovkah najpogosjete 2 do 3 pike. s trebušne strani sta obe formi popolnoma črni.

Bionomija
Imago prezimi pod rastlinskimi ostanki tistih rastlin, kjer se je vrsta hranila in razvijala. Hrošči prezimijo pogosto tudi v hišah. Že zgodaj spomladi prilezejo iz prezimovališča, da jih opazimo na okenskih šipah. Spomladi, ko temperatura zraka doseže 15 do 20° C tudi sicer postanejo polonice aktivne. Po parjenju samice odložijo do 400 jajčec. Razvoj ličink poteka skozi stadije L1 do L4 podobno kot pri sedempikčasti polonici. Že po 10 do 15 dneh, zaužijejo 350 do 400 listnih uši, dorastejo in se zabubijo.

Poletne generacije se pojavijo junija, samice pa odložijo do 900 jajčec. Celoleten razvoj od jajčeca do imaga traja 14 do 24 dni. Dvopikčasta polonica živi na drevju nad 2 m višine, kjer se lahko hrani zlasti z ušmi v sadovnjakih in na drevju ter grmovju v urbanem prostoru. Aphis pomi zmanjša plodnost samic, ki se hranijo s to vrsto uši, prav nasprotno pa je če se polonica hrani z vrsto Dysaphis plantaginea.

Sicer pa so esencialne uši za to vrsto polonice: Acyrthosiphum pisum, Aphis pomi, Hyalopterus pruni, Myzus persicae, Rhopalosiphum maidis in R. padi, na koruzi, kjer vrsto A. bipunctata občasno najdemo. Zaviralno delujejo na razvoj polonice uši: Aphis fabae, Brevicoryne brassicae. Najbolj toksična vrsta uši za dvopikčasto polonico je Megoura viciae.

Posebnosti

Druge posebnosti, ki se tičejo varovanja polonic in njihovega vspodbujanja v naravi, so navedene pri sedempiki polonici.

Opis
Imago - Hrošči sedempike polonice merijo 5 do 9 mm, so črne barve z minijevo rdečimi pokrovkami. Na vsaki pokrovki imajo po tri črne pike ter eno piko na stiku pokrovk. Na čelu in vratnem ščitku imajo dve belo rumenkasti lisi. Menimo, da je slovensko ime sedempika polonica ustreznejše.
Jajčeca - ima podolgovata ovalna, rumene barve, merijo 0,207 - 0,247 mm. Vsako jajčece je na podlago pritrjeno pokončno, največkrat so jajčeca v jajčnih leglih odložena med kolonijami listnih uši.
Ličinke - so takoj po ekloziji črne, merijo 2 do 3 mm. Odrasle so modrikasto sive, merijo 8 do 10 mm in imajo po telesu modrikasto sive bradavice, na vseh treh obročkih oprsja pa sta po dve rumeni ali oranžni pegi.
Buba - Je odkrita, delno gibljiva. Če je vznemirjena se s sprednjim delom telesa sunkovito dviga. Barva je odvisna od okolja. Tako je pri nižji temperaturi in visoki zračni vlagi temnorjava, pri visoki temperaturi in nizki zračni vlagi pa je svetlo oranžna.

Bionomija
Sedempikčasta polonica prezimuje (ponavadi) na ali v tleh, na prisojnih legah 3 do 5 cm globoko pod listjem, v šopih trave ponavadi v skupinah do 10 osebkov, najraje na malo dvignjenem terenu. Spomladi, ko živali zapustijo prebivališče (april, maj) ostanejo še nekaj časa na rastlinah blizu, kjer so prezimile. Po oploditvi spomladi (junij) odlagajo samice jajčeca in sicer 15 do 50 jajčec/dan; skupaj pa 350 do 900 jajčec v odvisnosti od vrste hrane (oz. listnih uši).

Embrionalni razvoj
traja po nekaterih avtorjih 2 do 4 dni, po drugih 5 do 8. Postembrionalni razvoj je kratek, če je temperatura optimalna ta pa je okrog 25° C in če je hrana ustrezna. Ko se ličinka izleže iz jajčeca ostane do enega dneva na jajčni lupini. Tedaj zaužije neoplojena, poškodovana jajčeca ali mlajše ličinke. Običajno se trikrat levi tako da se razvija od stadija L1 do L4. Stadiji ličinke trajajo 18 do 21 dni. V zadnjem stadiju se ličinka umiri, nakar pride v stadij bube, ki traja 6 do 12 dni.

Postmetabolni razvoj
Imago, ki se izleže ima sprva pokrovke mehke brez leska, svetlo obarvane, brez pik. Zadnji par kožnatih kril moli izpod pokrovk. Postopoma se pokrovke obarvajo najprej svetlo rdečkasto in take ostanejo še nekaj časa ali celo mesecev. V stadiju imaga stopijo v diapavzo, ki traja 3 do 4 mesece. V osrednji Evropi razvije en rod letno, ponekod npr. v Bolgariji pa dva rodova.

Posebnosti
Esencialne vrste listnih uši v prehrani sedempikčaste polonice so npr. Myzus persicae (razvoj traja 13 dni), Aphis fabae (razvoj traja 13,6 dni), Acyrthosiphon pisum (razvoj traja 14 dni), Lipophis erysimi (razvoj traja 28,6 dni), neesencielne vrste uši so npr. Schizaphis graminum (razvoj traja 35,4 dni), Diuraphis noxia (razvoj traja 26,1 dni).

Sedempikčasto polonico (Coccinella septempunctata L.) najdemo v gozdovih, sadovnjakih, na njivah in travnikih. Zgodaj spomladi se hranijo z listnimi ušmi v bližini prezimovališč, nato se selijo na krmne rastline (lucerna, detelja), njive vrtove, kjer odlagajo jajčeca, nato pa naprej na travnike in v sadovnjake ter v žitne posevke.

Nevarna za preživele polonice je košnja in nekontrolirana raba insekticidov npr. proti Aphis fabae v sladkorni pesi. Sedempikčasta polonica je pomembna plenilska vrsta tudi pri nas. Kako jo zavarovati oz. vspodbuditi njeno število v naših okoljih ? Spomladi je potrebno pregledati mesta, kjer so polonice prezimile. To so npr. vinogradi, robovi gozdnih jas itd. Posevke je treba prav tako skrbno pregledati se odločiti za škropljenje npr. listnih uši šele potem, če ni tam naravnih antagonistov. Prag koristnosti je 1 odrasla polonica/20 listnih uši ali pri črni fižolovi uši 1 ličinka, L3-L4 13 listnih uši, ki v petih dneh požre 97 do 100% uši.

Za polonico zelo strupeni sintetični insekticidi so: karbaril, dimetoat, malation, mevinfos, fosfamidon, piretroidi; srednje strupeni: fosalon-triklorfon, endosulfan, diklorvos; nestrupen je pirimikarb.