Izhlapevanje je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje. Če voda izhlapeva iz rastlin pravimo pojavu tudi evapotranspiracija, če pa iz površine npr. jezer, močvirij, predmetov ipd., pa se pojav imenuje evaporacija (vir:http://www.minet.si/sola/slovarcek.php?id=1568&section=2). Izhlapevanje FFS se pojavi, ko ostanki FFS na površini (vode, tal, rastline) preidejo iz tekoče v plinasto fazo.

Lastnosti, ki vplivajo na izhlapevanje FFS v ozračje so:

• lastnosti medija: voda, tla, rastlina
• temperatura: višja kot je temperatura, večja je težnja FFS, k izhlapevanju in večji je parni pritisk
• lastnosti FFS: parni pritisk
• tehnika nanosa FFS

Izhlapevanje iz površine rastlin, je določeno s parnim pritiskom FFS, na katerega pa vpliva temperatura. Višja kot je temperatura, večje je izhlapevanje.

Temperatura površine listov je lahko precej višja, kot je temperatura okolice, še posebej npr. sredi dneva na jasen dan, ko je sončno sevanje, ki pride do površine listja, največje. FFS so na površini listja najbolj podvrženi izhlapevanju takoj po nanosu FFS.

Izhlapevanje iz vlažnih tal je določeno s vsebnostjo vlage v tleh ter z lastnostmi FFS: parni pritisk, sorpcija in topnost v vodi. Izhlapevanje FFS iz vlažnih tal je opisano z konstanto Henry-jevega zakona (Kh). Višja kot je Kh konstanta, večja je verjetnost za izhlapevanje FFS iz vlažnih tal.

Ko FFS enkrat preidejo v zrak (vezani na prah, kot aerosoli,…) so izpostavljena številnim procesom razgradnje (foto-degradacija, oksidacija in hidroliza), lahko pa z zračnim tokom dosežejo tudi dolge razdalje. Prav tako pospešijo izhlapevanje FFS vroče suho ali vetrovno vreme in majhna velikost kapljic FFS.

VIRI:
E.A. Kerle, J.J. Jenkins, and P.A. Vogue: Understanding pesticide persistence and mobility for groundwater and surface water protection: http://www.extension.oregonstate.edu/catalog/pdf/em/em8561-e.pdf