|
POVEZAVE:
http://www.pfmodels.org
http://viso.ei.jrc.it/focus/
http://viso.ei.jrc.it/focus/gw/index.html
http://viso.ei.jrc.it/focus/sw/index.html
http://www.pesticidemodels.eu/
http://www.york.ac.uk/depts/eeem/resource/brown/sci/
KAZALO VSEBINE
Zakaj modeli?
Poljski poskusi za oceno usode in obnašanja FFS v tleh
so zelo dragi, mestno specifični, dolgotrajni in škodljivi
okolju. Zato se je za ocenjevanje tveganja FFS v okolju
(med drugim tudi za namen postopkov njihove registracije
za prodajo na trgu) razvoj usmeril predvsem v izdelavo in
uporabo modelov za napoved njihove usode v različnih razmerah
(Jantunen in sod., 2004). Prve simulacijske modele za opisovanje
kompleksnih interakcij fizikalnih, kemijskih in bioloških
procesov, ki določajo usodo FFS so razvili že v zgodnjih
sedemdesetih letih (Jarvis, 2001).
Model definiramo kot matematični opis poenostavljene
konceptualne obravnave izbranega dela stvarnega sveta (Šumrada,
2005). Razmerja med posameznimi procesi so izdelana eksplicitno,
prevedena v matematične simbole in vključena v algoritme,
ki poskušajo preprosto posnemati realnost. Ko je dokazano,
da določen model lahko posnema realnost z zadostno natančnostjo,
se lahko uporabi za simulacijo realnosti pri pomembno manjših
stroških in v krajšem času, kot to zahtevajo poljski poskusi.
V bližnji prihodnosti bodo imeli modeli za napoved usode
kemikalij pomembno vlogo v postopku registracije in pri
ocenah tveganja novih produktov (Jantunen in sod., 2004).
Modeliranje obnašanja FFS v tleh nam omogoča bolj sistematičen
vpogled v procese, ki potekajo v tleh. Simulirajo lahko
preteklo, trenutno ali potencialno onesnaženje tal, podzemne
vode ali površinskih voda, zaradi česar so učinkovit interdisciplinaren
način raziskovanja procesov v okolju in razmerja med FFS
in okoljem (Jantunen in sod., 2004). Uporabni so za primerjavo
različnih tehnik in postopkov v kmetijstvu in njihovega
vpliva na okolje in uporabniku dopuščajo, da ovrednoti možne
vplive alternativnih strategij ter zmanjšajo potrebo po
dragih in dolgotrajnih poljskih poskusih (Jarvis, 2001;
Jantunen in sod., 2004).
Modeli za napoved usode sredstev za varstvo rastlin,
ki napovedujejo onesnaženje okolja, so primer matematičnih
modelov, ki se neprestano razvijajo, njihova uporaba narašča
v znanstvenih raziskavah in v zakonodajnih postopkih državnih
organov, industrije in svetovalcev. Čeprav so bili ti modeli
razviti za uporabo FFS v kmetijstvu, se lahko uporabljajo
za opisovanje ali napoved obnašanja mnogih ksenobiotikov
v tleh, vendar le, dokler zadostno upoštevajo vse pomembne
lastnosti snovi in tal in razmere, v katerih se snovi pojavljajo
(Jarvis, 2001; Jantunen in sod., 2004).
Izbira modela
Do danes, noben model za napoved usode FFS v okolju ni
bil potrjen kot zadovoljivo orodje za vse namene. Ko model
potrebujemo, ga moramo na osnovi tega, da najbolje ustreza
potrebam uporabnika, izbrati iz množice dostopnih modelov.
Pred izbiro modela mora potencialni uporabnik identificirati
namen in cilje raziskave ali dela, natančne cilje načrtovanega
modeliranja, dostopnost podatkov, čas, zmogljivost računalniške
tehnologije in izkušnje uporabnika modela. To zoži izbiro
modela, ki bo dal zadovoljive rezultate, ne da bi pri tem
zahteval preveč časa in razpoložljivih virov (Jantunen in
sod., 2004).
P(esticide)F(ate)MODELS.org je spletna stran namenjena
uporabnikom modelov za napoved usode FFS v okolju in je
na spletnem naslovu http://www.pfmodels.org. Glavna značilnost
portala je seznam za diskusijo z uporabo elektronske pošte,
katerega namen je zagotoviti neformalni in aktivni forum
za diskusijo vidikov modeliranja usode FFS. Spletna stran
ponuja tudi literaturo, povezave na obstoječe modele za
napoved usode sredstev za varstvo rastlin, orodja, objave
za prosta delovna mesta na področju modeliranja, objave
izobraževanj, projekti v teku, novosti,...
Modeli za napoved usode FFS v tleh se med seboj razlikujejo
predvsem po (Jantunen in sod., 2004):
- namenu uporabe (izobraževanje, raziskave, zakonodaja);
- procesih, ki jih obravnavajo;
- procesih, ki jih obravnavajo;
- merilu, za katerega so izdelani (prostorsko, časovno);
- zahtevnosti;
- količini potrebnih vhodnih podatkov;
- stopnji zahtevanih vhodnih podatkov;
- tipih rezultatov, ki jih ponujajo.
Pravilna uporaba modelov
Pravilna uporaba modelov zagotavlja uporabne in pomembne
rezultate. Matematični modeli so najboljša možna poenostavitev
stvarnosti, zato rezultatom simulacije nikoli ne smemo preveč
zaupati, še posebno, kadar so v model vključene pomembne
ekstrapolacije iz znane stvarnosti. Najbolj natančne rezultate
dobimo, kadar modele uporabimo kot orodja za razlago rezultatov,
ki izhajajo iz laboratorijskih ali poljskih poskusov. Kadar
potrebujemo zanesljive kvantitativne napovedi npr. za. ocene
tveganja, naj rezultate simulacije vedno podpirajo rezultati
poljskih ali drugih poskusov. Modeli se uporabljajo tudi
za prepoznavanje tistih površin, kjer so potrebne dodatne
študije in na splošno omogočajo najboljšo možno uporabo
zbranih podatkov (Jantunen in sod., 2004).
Pravilna uporaba
modela vključuje tudi izbiro modela, ki ustreza namenu t.j.
simulira želeni del stvarnosti in vključuje pomembne procese.
Ko se za model odločimo, postane pomembna pravilna parameterizacija
modela. Rezultati analiz občutljivosti modela povedo, kateri
parametri najmočneje vplivajo na rezultate simulacije in
jim moramo nameniti največ pozornosti (Jantunen in sod.,
2004).
Namen potrjevanja modela je dokazati in izboljšati
zanesljivost modela, da bi izzvali splošno zaupanje v njegovo
delovanje in rezultate. Potrditev veljavnosti modela je
še posebej pomembna, kadar se model uporablja za zakonodajne
namene, ko imajo rezultati modeliranja neposredne in pomembne
gospodarske kot tudi okoljske posledice (Jantunen in sod.,
2004).
|
