Entomološka zbirka

Entomološka zbirka je bila ustanovljena leta 1950 in pokriva celotno ozemlje Slovenije in del Balkanskega polotoka, predvsem Hrvaško in deloma Srbijo, nekaj materiala je tudi iz ostalih evropskih držav. Vseh enot v zbirki je okrog 6500 primerkov.

Zbirka vsebuje preparate živali in poškodb škodljivcev na rastlinskem materialu. Po obsegu je največ žuželk, med temi največ vrst iz skupine Lepidoptera in Coleoptera, v nekoliko manjšem obsegu pa so zastopane še ostale skupine žuželk: Homoptera, Heteroptera, Orthoptera, Diptera, Hymenoptera, Thysanoptera. Poleg žuželk so v zbirki zastopane še skupine: Acarina, Aves, Mamalia in poškodbe listnih zavrtačev na rastlinskih tkivih, in poškodbe rastlinskega materiala, ki so hranjene kot mokri preparati.

Večina materiala se hrani v obliki suhih preparatov v entomoloških škatlah ali kot mikroskopski preparati pri majhnih organizmih. V obliki mokrih preparatov so hranjena rastlinska tkiva, na katerih so poškodbe škodljivcev. Ti so shranjeni v steklenih kozarcih v različnih mešanicah raztopin. Etikete v zbirki navajajo: država nahajališča, kraj (ponekod bolj podroben opis najdišča), nadmorsko višino, v novejšem času točne koordinate, ponekod je naveden habitat, točen datum najdbe primerka, avtor, ki je nabral material in ponekod če hranilna rastlina, v primeru, da je material nabran z rastlin.

Zbirka je nacionalno in mednarodno pomembna saj vsebuje tako škodljive organizme, v manjši meri pa tudi ostalo favno, ki jo srečamo na območju Slovenije in Balkanskega polotoka. Posebno pomemben del zbirke so tudi preparati nadzorovanih karantenskih organizmov, ki so pomembni pri identifikacijah materiala v vzorcih pri nadzoru prometa z rastlinskim materialom. Vsebuje tudi nekaj redkih in izumrlih vrst na območju Slovenije.

Zbirka je pripomoček pri znanstvenem delu, pri strokovnem delu, kot referenčna zbirka za identifikacije materiala in kot študijski pripomoček, ki ga uporabljamo pri pedagoškem delu v sklopu predavanj in vaj, študenti pa na njej izvajajo tudi diplomske naloge. Zbirka vsebuje referenčne primerke za območje Slovenije in deloma Balkana. Iz nje se material izmenjuje tudi s sorodnimi evropskimi zbirkami.

Poleg institucionalnih zbirk poteka izmenjava in izposoja materiala tudi s privatnimi zbirkami, tako iz Slovenije kot iz tujine. Sodelovanje je vezano na izmenjavo materiala, izposojo materiala, revizijo in determinacijo materiala in izmenjavo podatkov primerkov iz zbirk.

Kuratorji Zbirke

• prof. dr. Stanislav Trdan (vodja zbirke)
• Stanislav GOMBOC (kurator, zbiratelj, identifikator)
• Jolanda PERSOLJA, Tomaž SELIŠKAR Informatizacija zbirke (2007-2009)

Urejenost zbirke

Zbirka je sicer deloma urejena, vendar je v njej ob vsakem času mogoče najti iskane primerke, ker je razporejena po sistematiki. Če primerjamo podobne zbirke v tujini, je ta še razmeroma nad nivojem podobnih zbirk, saj se v tujini z zbirkami v varstvu rastlin ukvarjajo bolj redki in so v glavnem starejšega datuma.
Zbirka je v urejanju. Material je sicer etiketiran vendar še ni v celoti urejen po sistematiki. Skupina Lepidoptera je že urejena po sistematiki, označena z identifikacijskimi številkami in digitalizirana. vzpostavljen je elektronski katalog materiala v zbirki
Zbirka ni financirana in je v glavnem produkt dodatnega volunterskega dela raziskovalcev.

Dostopnost zbirke

Zbirka je dostopna vsem zainteresiranim uporabnikom. Potreben je predhoden dogovor in obrazložitev namena uporabe materiala. Dogovor je potreben, ker inštitut nima osebe, ki bi bila nastavljena za delo na zbirki, zato je dostopnost odvisna od razpoložljivega časa raziskovalnega osebja. Obisk zbirke je brezplačen.
Evidenca obiskov zbirke se trenutno še ne vodi.
Povezave z drugimi zbirkami potekajo na ravni izmenjave in izposoje materiala, na ravni izmenjav študijskih obiskov specialistov, ki se učijo in usposabljajo pri identifikacijah materiala.