fižolar - Acanthoscelides obtectus  (Say, 1831)

Sinonim

Acanthoscelides obsoletus Say

Narodna imena

• Bean weevil, Bean bruchid, Bean seed beetle (angleško)

• Speisebohnenkäfer (nemško)

• Grahov žižak (hrvaško)

• Gorgojo de la judia (špansko)

• Bruche du haricot (francosko)

• Tonchio del fagiolo (italijansko)

• Gorgulho do feijăo (portugalsko)

Bayerjeva koda

ACANOB

Opis

Odrasli osebek: fižolar je hrošček, katerega telo je ovalne oblike in je dolgo od 3 do 4,5 mm. Nekateri avtorji navajajo velikost od 2 do 5 mm. Hrošček je temne skoraj črne barve, pokrovke (prvi par kril) in vratni ščit so pokrite s finimi dlačicami neenakih barv in na ta način oblikujejo temnejše ali svetlejše pege. Pokrovke ne pokrivajo zadka v celoti. Noge in tipalke so črne, le osnova tipalk in goleni prednjih nog so svetlejše barve.

Jajčeca: so mlečnobele barve in 0,60 mm x 0,25 mm velika

Ličinka: je belkastorumene barve in zraste do 6 mm. Ima rjavo glavo in debelo, zavito telo. V prvem stadiju ima tri pare nog, pozneje pa noge izginejo in je brez njih.

Buba: je umazanobele barve.

Razširjenost in širjenje

Fižolar izvira iz Južne Amerike, v Evropi so ga prvič odkrili v drugi polovici 19. stoletja. V Sloveniji oziroma na tleh takratne Jugoslavije so ga odkrili po koncu prve svetovne vojne. Fižolar je večinoma znan kot skladiščni škodljivec, lahko pa v toplejših letih povzroča škodo tudi na polju.

Po mnenju mnogih avtorjev se lahko hroščki prenesejo na polja in vrtove tudi z napadenim zrnjem, ki smo ga uporabili za seme. Po mnenju nekaterih drugih avtorjev pa to ni mogoče, temveč naj bi napad strokov na polju povzročile samice, ki priletijo iz shramb v juliju in avgustu.

Hranilne rastline

Glavna gostiteljska rastlina je fižol, lahko pa se hrani tudi v semenih graha, soje, boba, leče itd. Vse podvrste fižola na napad fižolarja niso enako občutljive. Visoki fižol je pogosteje in močneje napaden kot nizki fižol.

Poškodbe

Škodo na fižolu in drugih stročnicah povzročajo ličinke, ki živijo v zrnju in se hranijo z njegovo vsebino. Da je zrnje napadeno s fižolarjem, opazimo po značilnih okroglih ali ovalnih luknjicah na površini zrnja. Nekatere luknjice so še prekrite z lupino, tako da na zrnju vidimo nekakšna okenca. Zelo napadeno zrnje je lahko znotraj skoraj popolnoma izjedeno.

V shrambah samice odlagajo jajčeca na ali med fižolova zrna in sicer bolj ali manj vse leto odvisno pač od temperature in drugih faktorjev. Na polju pa odlagajo jajčeca v času začetka sušenja strokov. Samica izgrize luknjico v šiv na hrbtni strani stroka na mestu, kjer je znotraj pritrjeno zrno. V luknjico izleže več jajčec, izlegle ličinke pa se zavrtajo v zrno. Ko napadene stroke in zrnje damo v shrambo, se tam razvoj fižolarja nadaljuje.

Zrna, ki so napadena s fižolarjem, so neužitna in celo zdravju škodljiva, napadeno zrnje tudi ni primerno za seme, saj je zmanjšana kalivost le tega.

Razvojni krog

Samice fižolarja odložijo okoli 50 jajčec, lahko tudi več (do 100) ali pa manj, kar je zelo odvisno od temperature, vlage in prehrane ličinke. Pri temperaturi pod 8 ^oC samice prenehajo z odlaganjem jajčec. V skladiščih samice odlagajo jajčeca na fižolova zrna ali med njih, na polju pa jajčeca odlagajo v stroke. Stadij jajčeca traja 3 do 15 dni. Izlegle ličinke se zavrtajo v zrno, kjer se hranijo in večkrat levijo. V enem večjem zrnu je lahko tudi 20 do 30 ličink, v drobnejših zrnih pa manj. Pri ugodnih temperaturah se ličinke razvijejo v manj kot mesecu dni, sicer pa 2 ali 3 mesece. Pri temperaturi okoli 28 ^oC traja razvoj ličinke približno 30 dni. Zabubi se v ovalni komori tik pod lupino fižola. Stadij bube traja od 12 do 25 dni. Ko se hroščki izležejo, pregrizejo lupino in pridejo ven. Hroščki na prostem ne morejo prezimiti, morda le izjemoma v blagih zimah. Običajno imajo v enem letu od 3 do 5 generacij, pri nižjih temperaturah manj, pri višjih pa več.

Varstvo

Škropljenje proti fižolarju na polju običajno v naših razmerah ni potrebno, nevarnost večjega napada je le v tistih letih, ko so julijske temperature zelo visoke. Hrvaški avtorji navajajo, da je prag škodljivosti presežen, če na 100 strokih najdemo več kot 5 jajčec ali ličink.

Pri skladiščenju zrna moramo biti zelo pozorni, napadenega fižola ne smemo skladiščiti, prav tako ga ne smemo mešati z lanskim pridelkom. Pomemben preventivni ukrep je, da potrgan fižol čimprej zluščimo in da zrnje zamrznemo v zamrzovalni skrinji. Oluščeno in osušeno zrnje pred skladiščenjem zamrznemo za 2 do 3 dni na temperaturo do –18 ^oC. Nato zrnje hranimo v čistem in hladnem skladišču v vrečah iz gostega platna. Za zatiranje vrste Acanthoscelides obtectus sta pri nas dovoljeni dve aktivni snovi: aluminijev fosfid in magnezijev fosfid. Zaplinjevanje z njima lahko opravljajo samo organizacije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in imajo pooblastilo za delo s strupi 1. skupine.

Besedilo: Pajmon Aleš, januar 2001, KIS