hruševa rja - Gymnosporangium sabinae (Dickson) G. Winter

Gostiteljske rastline

Hruška je haplontski gostitelj, dikariontski pa smrdljivi brin (Juniperus sabina) in še nekateri brini (J. oxycedrus, J. macrocarpus, J. chinensis, J. excelsa, J. foetidisima, J. phoenica, J. sphaerica, J. virginia).

Bolezenska znamenja

Na listih hruške se pojavijo na zgornji strani listov oranžno rdeče lepljive pege s temnimi bradavičicami.

Na spodnji strani peg so rumenordeče zatekline, na katerih se v poznem poletju razvijejo nekaj milimetrov velike svetlorjave stožčaste košarice, ki s strani mrežasto razpokajo.

Bolj redko gliva okužuje tudi listne peclje, plodove in poganjke. Brin je na okuženem mestu odebeljen. Spomladi se na tem mestu oblikujejo oranžne mesnato sluzaste vretenaste zatekline.

Razvojni krog

Gliva prezimi na okuženem brinu, včasih pa tudi na hruški. Spomladi se na brinu oblikujejo oranžne mesnato sluzaste vretenaste zatekline in v njih snopiči dvoceličnih zimskih trosov (televtospor) z dolgimi peclji. Na njih nastanejo bazidiji z bazidiosporami. Slednje lahko okužijo vse zelene organe hrušk. Na okuženem tkivu se oblikujejo vrčasta trosišča (spermogoniji) in v njih spermaciji. Po kopulaciji heterotaličnih celic se oblikuje dikariontski micelij in na njem košarasti ecidiji z ecidiosporami. Te z vetrom dospejo na brin, ki ga okužijo preko iglice. Micelij zraste do skorje, ki zaradi tega nabrekne.

Varstvo

V bližini hruševih nasadov ne sadimo vrste brinov, ki so lahko vmesni gostitelji glive. Škropimo s priporočenimi fungicidi.

Besedilo: Franci Celar