|
|
CVETNA MONILIJA - MONILINIA LAXA (ADERHOLD & RUHLAND.) HONEY EX WHETZEL Gostiteljske rastline Okužuje rastlinske vrste iz družine Rosaceae. Od gospodarsko pomembnih rastlin okužuje koščičarje (višnja, marelica, breskev, nektarina, sliva, češnja, višnja, mandelj) in pečkarje (jablana, hruška, kutina). Bolezenska znamenja Gliva Monilinia laxa lahko prodira v še zaprt cvet, ko se začnejo kazati cvetni listi, kot tudi med cvetenjem in po njem. Če je med cvetenjem deževno vreme so razmere za okužbo zelo ugodne, če pa je med cvetenjem sončno in suho, gliva skorajda ne okuži cvetov. Okužba zaprtih cvetov je izjema, okužba odprtih pa pravilo. Najprej se okuži brazda, ki takoj počrni, nato pa pride tudi do okužbe prašnikov in notranje strani cvetnih listov. Prek cvetnega peclja doseže micelij glive vejico in prek nje druge cvetove. Micelij, ki raste v vejicah najbrž izloča toksine, ki povzroče odmiranje poganjkov. Tako nastane bolezensko znamenje odmrlih mladih poganjkov in vejic, iz katerih se cedi smolika. Na odmirajočih cvetnih delih nastanejo siva ležišča trosov. Močnejši poganjki navadno niso prizadeti, ker gliva ne more premagati ovir starejšega tkiva. Monilinia laxa lahko okuži tudi ranjene zoreče plodove. To obolenje je pogosto na češnjah in višnjah. Na površju plodičev nastanejo belo sivkaste bradavice – sporodohiji – ležišča nespolnih trosov. Ti lahko širijo okužbo plodičev. Razvojni krog Okuženi plodiči kot mumije prezimijo na drevesu. V njih se oblikujejo sklerociji, iz katerih spomladi požene micelij s konidiofori in konidiji. Gliva lahko prezimi tudi v odmrlih cvetnih delih in v odmrlih poganjkih. Z vetrom in žuželkami konidiji dospejo na cvetne organe, kjer pri zadostni vlažnosti kalijo. Če se okužba izvrši na številnih cvetovih drevesa je prizadetih mnogo poganjkov ter se zato drevo izčrpa. Če si sledijo okužbe več let zapored, drevo naposled propade. Spolna oblika glive (apoteciji z askusi in askosporami) je za širjenje in ohranjanje bolezni postranskega pomena. Zatiranje
Besedilo: Franci Celar
|
||
|