PARADIŽNIKOVA PLESEN - PHYTOPHTHORA INFESTANS

Bolezenska znamenja in biologija

Spada med najpomembnejše glivične bolezni paradižnika in krompirja. Gliva okužuje liste, stebla in plodove. Na listih se pege največkrat pojavijo na robovih. So nepravilne oblike, sprva svetlosive do svetlorjave barve, ki kasneje potemnijo in se začno sušiti. Na spodnji strani listov se ob robu teh peg v vlažnem vremenu oblikuje umazano bela plesniva prevleka. Na steblih se pojavijo temne pege, navadno na mestih, kjer izraščajo listni peclji. Tu se dalj časa zadržuje voda, ki je predpogoj za okužbo. Pege so navadno eliptične. V vlažnem poznem poletju ali jeseni gliva okuži tudi plodove. Na njih se pojavijo sprva manjše temnejše uleknjene pege s srebrnkastim nadihom. Na okuženem delu meso plodu otrdi in pogosto razpoka, plod je neužiten in je brez vsake vrednosti. Bolezen se pojavlja tako na prostem kot v zavarovanem prostoru. Izvor primarnih okužb so največkrat okužene rastline krompirja, bolj poredko pa trajne spore, ki se preko zime oblikujejo v okuženih ostankih paradižnika (krompirja). Grmaste sorte paradižnika so bolj ogrožene kot sorte, ki jih gojimo na oporah. Sadimo jih namreč bolj na gosto, imajo več listja in zaradi tega se na njih zadržuje vlaga dalj časa. To pa so ugodni pogoji za razvoj bolezni. Bolezen potrebuje za širjenje obdobje toplega in vlažnega vremena. Temperatura mora biti v tem obdobju 20 ° C ali več in na listih (plodovih) 6-12 ur voda (kapljice dežja, rosa).

Varstvo

Različne sorte paradižnika so različno odporne proti tej bolezni, popolnoma odpornih pa še ni. Iz tega razloga moramo za zatiranje te bolezni uporabljati fitofarmacevtska sredstva. Pred pojavom bolezni uporabljamo preventivne fungicide, po njej pa kurativne. Ker so okužene krompirjeve rastline primarni vir okužb, naj bi orientacijsko prvič škropili, ko se na bližnjem krompirju pojavijo prva bolezenska znamenja. Lahko se ravnamo tudi po napovedih prognostične protifitoftorne službe.

Besedilo: BTF-Agronomija