|
Povzročitelj
-
Guignardia aesculi
(Peck) Stew.
-
anamorf: Leptodothiorella
aesculicola (Sacc.) Siwan. in
-
Phyllosticta sphaeropsoidea Ell. & Ev.
Gostiteljske rastline
Gliva okužuje tako Aesculus hippocastanum (navadni
divji kostanj) kot A. pavia, medtem ko je A. parviflora odporen.
Bolezenska znamenja
Prva znamenja okužbe se pojavijo spomladi na listih, kot
majhne vodene pege nepravilnih oblik. Sčasoma se te povečujejo, barva preide v
rdeče rjavo, pege se sušijo in so obdane z rumenim robom. Na rdeče rjavih pegah
se pokažejo s prostim očesom komaj, s povečevalnim steklom pa dobro vidne črne
točke, nespolna trosišča glive. Pogosto je okuženo tkivo omejeno z dvema
listnima žilama. Navadno se pege širijo od roba lista proti sredini, kar pa ni
pravilo. Ob hujši okužbi listje vene, se zvija ob glavnih žilah navzgor, suši in
prezgodaj odpade. Včasih lahko opazimo rdečkaste pege tudi na listnih pecljih in
plodovih. V ugodnih razmerah za razvoj in širjenje bolezni (vlažno vreme) je že
avgusta večina listja suhega. Včasih se zgodi, da začno jeseni drevesa, zaradi
prezgodaj odpadlega listja, ponovno cveteti. Posledica prezgodnjega sušenja in
odpadanja listja je nedozorelost lesa enoletnih poganjkov in posledično njihova
večja občutljivost za zimske pozebe. Manjši je tudi cvetni nastavek v naslednjem
letu. Če se močne okužbe ponavljajo leto za letom, drevesa zakrnijo, so manj
vitalna in zaradi tega dovzetnejša za okužbe z drugimi boleznimi. Na starejših
drevesih je ta bolezen, razen v zelo vlažnih letih, bolj lepotnega pomena, v
drevesnicah pa lahko povzroči precejšnjo gospodarsko škodo. Sadike zaradi
odpadanja listja oslabijo in les ne dozori do zime.
Zunanja bolezenska znamenja lahko zamenjamo s poškodbami, ki
jih povzročajo industrijske ekshalacije, suša, preobilica soli, pomanjkanje
hranil, okužbe s talnimi glivami in nekateri škodljivci (predvsem kostanjev
listni zavrtač in pršice). Da gre za listno sušico divjega kostanja, lahko
ugotovimo samo z mikroskopskim pregledom.
Razvojni krog
Gliva prezimi v odpadlem listju, kjer spomladi oblikuje
spolna trosišča – psevdotecije z askusi in enoceličnimi askosporami. Oblikovanje
spolnih trosov je odvisno od toplote, tako da se njihov pojav ujema z začetkom
oblikovanja listov na kostanju. Z zračnimi tokovi se trosi prenesejo na liste,
kjer izvrše primarno okužbo. Kot posledica okužbe se pojavijo rdečkasto rjave
pege, v njih pa majhne črne točke, nespolna vrčasta trosišča glive – piknidiji (Phyllosticta
sphaeropsoidea). V njih se oblikujejo enocelični, hialini, ovalni do
hruškasti konidiji (piknospore) velikosti 13-20 x 10-14 µm. Pozneje se pojavi
druga oblika nespolnih trosišč z manjšimi paličastimi konidiji, velikosti 4-9 x
1-2 µm. Nespolni trosi (konidiji = piknospore) čez leto širijo okužbo. Obseg
okužb je odvisen predvsem od padavin oz. vlažnega vremena.
Varstvo
Potem, ko je listje že okuženo ni več pomoči.
Varstvo pred to boleznijo je vezano predvsem na preventivne
ukrepe.
-
Grabljenje in uničevanje odpadlega okuženega listja v
katerem prezimuje gliva.
-
Vrstna in medvrstna razdalja med sadikami v drevesnici
naj bo večja, tako da se lahko listje hitro osuši in je čim manj časa
vlažno. Le vlažen list omogoča okužbo z glivo.
-
Drevesa obrezujemo na tak način, da je krošnja čimbolj
zračna in se listje hitro osuši.
-
V vlažnih pomladih tretiramo v 7 do 10 dnevnih
presledkih s priporočenimi fungicidi, da preprečimo primarne okužbe z
askosporami. Če listje uspešno zavarujemo, se ne bodo oblikovali letni
trosi, ki povzročajo naknadne okužbe in kasnejša tretiranja ne bodo več
potrebna. V Sloveniji nimamo registriranih pripravkov za to bolezen. Za
zatiranje sorodne glive G. bidwellii (črna grozdna gniloba) so
registrirani pripravki na podlagi bakra, kaptana in mankozeba.
V tujini priporočajo še pripravke na podlagi klortalonila.
|
