Koristni organizmi  ali naravni sovražniki se hranijo z rastlinskimi škodljivci, se na njih ali v njih oziroma v njihovi bližini razvijajo in jih tako pokončajo (zatrejo). S svojim delovanjem koristijo človeku, ohranjajo kmetijske pridelke v pogledu količine in kakovosti.  Povečini ne prizadenejo ali poškodujejo gojenih rastlin in niso nevarni ljudem. Koristni živalski organizmi oziroma naravni sovražniki  in antagonistični mikroorganizmi, so pomembni v biotičnem varstvu rastlin. Biotično zatiranje rastlinam škodljivih organizmov ali biotično varstvo rastlin je način, ki uporablja žive koristne organizme (plenilce, parazitoide, entomopatogene ogorčice, entomopatogene glive, protozoe, bakuloviruse) za obvladovanje populacij škodljivih organizmov, s čimer zmanjšujejo škodo, ki bi jo povzročili.

Plenilci (predatorji) so žuželke, pršice in druge živali, ki napadejo  rastlinske škodljivce in jih  hitro pokončajo. Ponavadi so večji od svojih žrtev. Svojega gostitelja pojedo, ostane le prazen zunanji skelet (kadaver) škodljivca ali ga zabodejo in iz njega izsesajo vsebino telesa. Organizem  lahko napadejo v različnih razvojnih stadijih.  Posebno učinkoviti so pri gostiteljih (plenu), ki živijo v kolonijah (npr. listne uši). Za razvoj in preživetje entomofagne populacije, je odločilen hkratni pojav optimalnega razvojnega stadija gostitelja in  naravnega sovražnika (koristne vrste). 

Parazitoidi so bolj specializirani. Jajčni parazitoidi svoja jajčeca odložijo v jajčeca škodljivca (npr.  osica Trichogramma evanescens v jajčeca koruzne vešče Ostrinia nubilalis ),  larvalni v ličinke, imaginalni v odrasle žuželke  ali pupalni v stadij bube (npr. pri metuljih). Na ali v enega gostitelja odložijo po eno ali več jajčec. Ličinke, ki se izležejo,  se hranijo s škodljivcem, ki ne pogine takoj. Nekaj dni po parazitiranju se spremeni videz škodljivca, v pogledu oblike in barve. Iz škodljivca, ki pogine izleti odrasla žival (parazitoid), pri nekaterih vrstah pa ličinka parazitoida že prej zapusti telo gostitelja in se zabubi izven njegovega telesa (pri nekaterih vrstah pod njim).

Poglavitni pristopi pri biotičnem varstvu so:

Varovalno biotično varstvo je usmerjeno v varovanje domorodnih koristnih organizmov in v vzpodbujanje njihove naselitve, z uporabo okolju prijazne agrotehnike in FFS, s setvijo vmesnih posevkov ali privabilnih rastlin, na katerih se hranijo, razmnožujejo in vzdržujejo  koristne vrste.

Klasično biotično varstvo je usmerjeno na načrtovan vnos tujerodne koristne vrste,  zaradi zatiranja tujerodnega škodljivega organizma, ki se je pri nas razširil od drugod, s ciljem trajne naselitve. Primer iz preteklosti je parazitoid Aphelinus mali, ki so ga vnesli za zatiranje krvave uši (Eriosoma lanigerum). Primer iz novejšega časa je vnos plenilsko parazitoidne osice Neodryinus typhlocybae za zatiranje medečega škržatka (Metcalpha pruinosa).

Masovno ramnoževalno biotično varstvo  je neposredna intervencija z  biotičnimi agensi. Ločimo dva načina: inokulativno biotično zatiranje in preplavno biotično zatiranje.  Prvi način obsega  inokulativni  vnos koristne vrste  in  njeno ciljno spuščanje.  To je  vnos  domorodne ali tujerodne koristne, laboratorijsko namnožene vrste,  enkrat ali večkrat v rastni dobi. Vnesena koristna vrsta se na cilju  samodejno razmnožuje skozi več generacij in zatre škodljivca.  Primeri: vrsta Encarsia formosa za zatiranje  rastlinjakovega ščitkarja. Trialeurodes vaporariorum v rastlinjakih s paradižnikom ali papriko; plenilska vrsta Phytoseiulus persimilis za zatiranje  navadne pršice Tetranychus urticae.

 Drugi način je preplavni vnos domorodne ali največkrat tujerodne koristne vrste, laboratorijsko namnožene v večjem številu, ki po vnosu  preplavi ciljni prostor. Na ta način se hitro zmanjša   populacija škodljivega organizma. Ko populacija škodljivega organizma spet naraste, sledi ponoven vnos koristne vrste, ki preplavi ciljni prostor in rastline v njem. Primer: uporaba vrste Encarsia formosa za zatiranje rastlinjakovega ščitkarja Trialeurodes vaporariorum na okrasnih rastlinah npr. božični zvezdi. Preplavni vnos zagotavlja naglo zatrtje škodljivca, kar je pomembno z vidika ohranjanja estetskega videza rastlin. Pri okrasnih rastlinah je toleranca  za ščitkarje na njih minimalna (ali enaka ničli) v primerjavi z vrtninami.  Samodejno razmnoževanje koristne vrste pri tem načinu ni pomembno.

Na rastlinah, gojenih v zavarovanem prostoru,  škodljivce zatirajo na biotičen način tako, da se izbrani koristni organizem   vnese na podlagi  poznavanja škodljivca, njegove razvojne faze in na podlagi strokovnih navodil oziroma zahtev dobre kmetijske prakse ter zakonskih predpisov.

Med zakonskimi podlagami za uporabo koristnih organizmov v biotičnem varstvu  morajo izvajalci biotičnih varstvenih ukrepov upoštevati 52. in 53. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. L. RS št 23/05) in  Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin,  ki določa postopke ravnanja/uporabe organizmov za biotično zatiranje, seveda ne vključuje strokovnih navodil za uporabo koristnih  organizmov.  S temi se morajo uporabniki seznaniti drugje. Podlaga za ravnanje s koristnimi organizmi predvsem tujerodnimi je tudi Pravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne in razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin( Ur. list RS, št. 45/01, 19. člen nalaga vodenje evidenc).

Na kaj moramo paziti pri vnosu koristnih organizmov?

Koristne organizme moramo vnesti na ciljno mesto  pravočasno. Čim kasneje jih vnesemo,   toliko več jih  mora biti, kar ni gospodarno. V prostoru kamor vnesemo organizme, morajo gojitvene razmere (vlaga v zraku, temperatura) omogočati njihov optimalen razvoj. Če vključimo v program varstva  še FFS sredstva, morajo biti  hitro razgradljiva in nenevarna za  koristne organizme.

Na kaj moramo  paziti pri premeščanju/transportu koristnih organizmov?

Skrbeti moramo, da so organizmi v zanje optimalnih razmerah. Zelo pomembna je temperatura. Prevelika toplota vpliva negativno metabolizem in poveča smrtnost koristnih organizmov. Optimalna temperatura se giblje med 5 in 12º C. Prenizka temperatura  deluje negativno na kasnejšo ovipozicijo ali  eklozijo imagov iz bub ipd. Zmrzal je smrtna za koristne organizme.